Megazakon: preverite, kaj in koliko komu prinaša
Zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim zaradi epidemije koronavirusa, velja za nazaj, od 13. marca pa vsaj do konca maja.
Odpri galerijo
Koronakriza je vplivala na vse. FOTO: Voranc Vogel, Delo
V četrtek so v državnem zboru poslanci potrdili megazakon, ki je ocenjen na tri milijarde evrov. Ukrepi, ki bodo veljali za nazaj, od razglasitve epidemije 13. marca pa do konca maja, ali pa mesec dni dlje, so namenjeni blažitvi posledic koronakrize.
Država bo namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za delavce, ki so zaradi zmanjšanega obsega dela zaradi epidemije na čakanju, pokrila bo tudi socialne prispevke. Pogoj za to je, da so prihodki teh delodajalcev v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v istem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz istega obdobja lani. Do financiranja plač delavcev na čakanju pa ne bodo upravičene finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki.
Iz državnega proračuna se bodo krili aprilski in majski prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Izjema so banke in zavarovalnice. Prav tako delodajalcem v času epidemije ne bo treba kriti nadomestila za bolniške odsotnosti. V času epidemije bo ta od prvega dne dalje na plečih zdravstvene zavarovalnice.
Krizni dodatek za izpostavljene v javnem sektorju se bo gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, v zasebnem sektorju pa je predlagan enotni dodatek v višini 200 evrov.
Pomoč bodo prejeli tudi samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje. Za mesec marec bodo dobili 350 evrov, po 700 evrov pa bodo prejeli še aprila in maja. V teh dveh mesecih jim prav tako ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Do tega dodatka bodo upravičeni tisti samozaposleni, ki so zabeležili vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotni izpad prihodkov v aprilu in maju v primerjavi s februarjem. Pri tem je treba poudariti še, da si podjetja, ki bodo prejela pomoč, v tem letu ne smejo izplačati dividend in nagrad. Če do tega pride, bodo morali denar vrniti. Tisti, ki delajo prek avtorske ali podjemne pogodbe, do temeljnega dohodka za samozaposlene niso upravičeni.
Upokojencem bo po tem zakonu pripadel enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo glede na višino pokojnine gibal med 130 in 300 evri. Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči. Do 30. aprila naj bi oboji na račun dobili po 150 evrov.
Megazakon v poglavju o davkih narekuje, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Znižali so tudi katastrski dohodek, napovedujejo pa še več ukrepov, s katerimi bodo priskočili na pomoč kmetom. Med drugim zakon nalaga javnim zavodom, da najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov nabavijo v Sloveniji.
Od nedelje je v veljavi tudi enoletni odlog plačevanja posojil. V zakonu piše, da bodo banke na odloženi del glavnice obračunavale obresti.
Za čas epidemije so za 30 odstotkov znižane plače funkcionarjev. Pri tem so izjeme sodniki in župani.
Ne pozabimo še, da javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, ne bo treba plačati. Med te sodi varstvo otrok. Številni starši, ki so v teh dneh že prejeli položnice za plačilo vrtca, so tako že lahko opazili, da je na položnici polovični znesek – za pol marca. Za tri mesece pa je znižano tudi plačilo električne energije.
Pa sploh veste, kaj in koliko komu prinaša ta megazakon?
Država bo namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za delavce, ki so zaradi zmanjšanega obsega dela zaradi epidemije na čakanju, pokrila bo tudi socialne prispevke. Pogoj za to je, da so prihodki teh delodajalcev v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v istem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz istega obdobja lani. Do financiranja plač delavcev na čakanju pa ne bodo upravičene finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki.
Med najbolj obremenjenimi so zdravstveni delavci. FOTO: Voran Vogel
Iz državnega proračuna se bodo krili aprilski in majski prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Izjema so banke in zavarovalnice. Prav tako delodajalcem v času epidemije ne bo treba kriti nadomestila za bolniške odsotnosti. V času epidemije bo ta od prvega dne dalje na plečih zdravstvene zavarovalnice.
Krizni dodatek za izpostavljene v javnem sektorju se bo gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, v zasebnem sektorju pa je predlagan enotni dodatek v višini 200 evrov.
Če želite koristiti ugodnosti, ki jih je napovedala država, morate nujno upoštevati navodila Fursa. Kaj je treba storiti, preverite tukaj.
Kaj dobijo espejevci, študenti in upokojenci?
Pomoč bodo prejeli tudi samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje. Za mesec marec bodo dobili 350 evrov, po 700 evrov pa bodo prejeli še aprila in maja. V teh dveh mesecih jim prav tako ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Do tega dodatka bodo upravičeni tisti samozaposleni, ki so zabeležili vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotni izpad prihodkov v aprilu in maju v primerjavi s februarjem. Pri tem je treba poudariti še, da si podjetja, ki bodo prejela pomoč, v tem letu ne smejo izplačati dividend in nagrad. Če do tega pride, bodo morali denar vrniti. Tisti, ki delajo prek avtorske ali podjemne pogodbe, do temeljnega dohodka za samozaposlene niso upravičeni.
Upokojencem bo po tem zakonu pripadel enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo glede na višino pokojnine gibal med 130 in 300 evri. Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči. Do 30. aprila naj bi oboji na račun dobili po 150 evrov.
Zdravnik Loredan napovedal zlom slovenskega zdravstva do 15. maja
Pozor, pozor! Nikamor daleč čez vikend, policija ima sporočilo za vas
Učitelje pozvali, naj učencev ne obremenjujejo s pretežkimi nalogami
Jezni in razočarani: zaprli so jih, megatrgovine pa prodajajo
Slovenka na meji padla na kolena: fotografija pove vse (FOTO)
Pozor, pozor! Nikamor daleč čez vikend, policija ima sporočilo za vas
Učitelje pozvali, naj učencev ne obremenjujejo s pretežkimi nalogami
Jezni in razočarani: zaprli so jih, megatrgovine pa prodajajo
Slovenka na meji padla na kolena: fotografija pove vse (FOTO)
Reševanje slovenskih kmetov
Megazakon v poglavju o davkih narekuje, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Znižali so tudi katastrski dohodek, napovedujejo pa še več ukrepov, s katerimi bodo priskočili na pomoč kmetom. Med drugim zakon nalaga javnim zavodom, da najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov nabavijo v Sloveniji.
Od nedelje je v veljavi tudi enoletni odlog plačevanja posojil. V zakonu piše, da bodo banke na odloženi del glavnice obračunavale obresti.
Igrišča v teh dneh samevajo. FOTO: Dejan Javornik
Za čas epidemije so za 30 odstotkov znižane plače funkcionarjev. Pri tem so izjeme sodniki in župani.
Na domove že prispele položnice z nižjim zneskom
Ne pozabimo še, da javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, ne bo treba plačati. Med te sodi varstvo otrok. Številni starši, ki so v teh dneh že prejeli položnice za plačilo vrtca, so tako že lahko opazili, da je na položnici polovični znesek – za pol marca. Za tri mesece pa je znižano tudi plačilo električne energije.
