Najlepši mlaj ni najvišji, ima pa odtise medvedjih šapic

KOČEVJE – »Zelo smo veseli, ker v številnih vaseh od Jasnice do Kočevske Reke postavljajo mlaje in s tem ohranjajo tradicijo, ki je na slovenskih tleh stara okoli sto let,« je Rebeka Jambrovič, vodja pisarne Turističnega društva Kočevje, poudarila ob razglasitvi že osme ocenjevalne akcije za najlepši mlaj na Kočevskem. Mlaj kot simbol delavske pokončnosti je letos ponosno stal v kar 19 krajih z gozdom pokrite občine.

Prvomajski je bil navadno iz debla smreke, breze ali bora, ovit z girlando, okrašen s pletenimi venci ter zastavami. Vasi so že v preteklosti tekmovale, katera bo imela lepšega in višjega, domači fantje pa so jih ponekod celo stražili, da jih drugi ponoči od zavisti ne bi odstranili ali celo požgali.

Tega strahu na Kočevskem doslej sicer ni bilo čutiti, so pa v vsakem kraju moški – no, ja, na pomoč so jim priskočile tudi ženske – stopili skupaj, da bi svojega okrasili lepše kot sosedje. Tako je bilo tudi tokrat, je ocenila komisija.

Trije so izstopali in vasi zaznamovali od daleč. Seštevek točkovanja je enako kot lani na prvo mesto postavil mlaj v Dolgi vasi, v Mahovniku so žareli od zadovoljstva z drugim mestom, v Kočevski Reki pa s tretjim.
Roman Križman, Vesna Jerbič Perko in Majda Grgorič so pri ocenjevanju v ospredje postavili višino mlaja, simetrijo in košatost vrhnjega dela, obeljenost debla, okrasitev (venec, zastava, girlanda), umestitev v podlago (kako je urejen podstavek), enovitost (ali je v enem kosu), umešče​nost v okolje, splošni vtis, izvirnost, dovoljenje za posek.
»Pri zmagovalcu je odločala predvsem izvirnost. Njihov mlaj (28 metrov) sicer ni bil največji, vendar si lepšega simbola pokončnosti ne bi mogli zamisliti. Krasili so ga bogata girlanda, cvetlični lončki s cvetjem in kot posebnost odtisi medvedjih šapic na lesenih podstavkih. Ob njem so bila postavljena korita z rožami in smrečevje,« je poudaril Križman.
V Dolgi vasi, obcestnem naselju na Kočevskem polju, je gasilsko društvo duša kraja, njegovi člani pa že desetletja sodelujejo pri tem majskem običaju.

»Gre predvsem za druženje z določenimi nalogami. Moški smo zavihali rokave in v ta tekmovalni izziv vgradili več deset prostovoljnih ur od poseka v gozdu nad smučiščem do prevoza in dvigovanja mlaja ob gasilskem domu, ženske pa so nanj položile izvirne okraske, letos tudi medvedove stopinje,« je kakopak ponosen Matjaž Ličen, podpredsednik PGD Dolga vas. To je sicer že njihov 38. mlaj, na njem visoko plapolajo zastave, konec meseca pa ga bodo z isto tehniko kot pri dvigovanju odstranili. Praviloma z avtodvigalom, če bo treba, obvladajo tudi patent na roke.

Predvsem priprave in postavljanje mlaja zagotovo pripomorejo k druženju prebivalcev vaških in krajevnih skupnosti. Tudi v Mahovniku, kjer vaščani nalogo najbolj zaupajo deseterici, ki je precej truda vložila v posek po njihovem izračunu 34 metrov visoke smreke pod Stojno, komisija jim je namerila dva metra manj.

»Vsako leto ga en teden pripravljamo po istemu vzorcu, brez inovacij; zgoraj izobesimo tri zastave, spodaj korita,« je dejal Dejan Jakopin. Res je bil mahovniški najvišji, dodaja Križman. Zelo lepo so ga umestili v okolje, vendar se v izvirnosti ni mogel kosati s tistim v Dolgi vasi. Podobno lahko rečemo za mlaj v Kočevski Reki, ob katerem je komisija omenila predvsem jurčka, ki sta krasila njegovo vznožje. Kot spodbudo pri postavljanju mlajev v kategoriji neprijavljenih na tekmovanje je trojica omenila tiste v Dolnji Brigi, Slovenski vasi in Črnem Potoku.