Namesto nageljna pohan piščanec in štumfi iz moherja

»Mama Francka,« je rekel Niko, »mi otroci, ki se igramo tu spodaj pod oknom, smo vam prišli čestitat za osmi marec in vam želimo, da bi še dolgo živeli in nas pozdravljali z okna.« Otroci so vstali in ji podali šopke. Mama Francka je bila stara in zgarana in zato je bila le malo večja od njih. Zdaj je imela vso posteljo polno rož. »Kakor da bi bila kraljica,« je rekla, »kraljica v deželi, kjer rastejo same rože.«

Ženica je od sreče obsedela s solznimi očmi in otroci so tiho strmeli vanjo. Potem so vsi naenkrat vstali in jo objeli. »Vedno vas bomo imeli radi, mama,« je rekel Niko. »Nikoli vas ne bomo zapustili,« je rekla Verica. »Jaz bom vsako jutro nasekal drva za vas,« je rekel Mirko. »Jaz pa vam bom vsako jutro prinesla mleko,« je rekla Tinka. Takrat je potrkalo in vstopil je Silvo. »Ali sem pozen?« je vprašal. »Ne,« so zavpili otroci. »Mama,« je rekel, »nekoč sem vam razbil cvetličnjak, tukaj sem vam prinesel novega.« In položil je kraj nje lončen cvetličnjak z nageljni.


Zapis je vzet iz Ljudske pravice. Izšel je tik pred dnevom žena leta 1955 in jasno ponazarja nagelj, ta klasični slovenski rožni stereotip, ki so ga naši že od nekdaj podarjali. Etnolog Janez Bogataj poudarja, da je obdarovanje na dan žena povsem izumljena tradicija, ki jo je postavila oblast šele po koncu druge svetovne vojne. »S temi rožami so ženske potem hodile po Ljubljani in včasih, se spominjam, že precej opite mahale z njimi,« je dejal. Ter opozoril na neprimerno večjo praktičnost rezanega cvetja kot lončnic. Zoprno bi bilo po mestu prenašati cele lončnice ...
 

Metla iz nageljnov

Vrhunska agronomka in cvetličarka z Bleda Vida Pauluša je leta 1977 opisovala slovensko naklonjenost cvetju: »Slovenci nismo navajeni, da bi si poklanjali šopek večkrat na leto. Za osmi marec pridejo moški domov z metlo – s 15 nageljni hkrati –, da bo žena pač tiho, ker so jih dobile tudi druge.« In še: »Za nas je edino zveličaven nagelj.«

V tistem času so 8. marcu rekli tudi praznik nageljnov. Jugoslovanskim trgovcem z rožami jih je pred dnevom žena leta 1975 primanjkovalo kar 2,5 milijona. Tolikšen je bil namreč primanjkljaj domače proizvodnje, ki so ga morali pokriti z uvozom. Ker je en nagelj stal 5 din, so izračunali, da potrebujejo 12 in pol milijonov dinarjev, kar pa je bilo veliko preveč in stabilizaciji nevšečno. Od naprošenih 100 milijonov lir je ljubljansko podjetje Cvetličarne dobilo na voljo le 16 milijonov lir, s katerimi so v Italiji kupili 130.000 nageljnov, od tega 70 odstotkov rdečih. Inšpektorji so imeli zato tiste dni ogromno dela z nadzorom cen na cvetličnem trgu. Dan žena je postal obenem neuradni praznik tihotapcev z rožami, znani so bili reški.


Leta 1969 so prijeli več kot 40 Rečanov, ki so vozili na stotine nageljnov.
Če so cene zrasle v nebo in se je morala marsikatera zadovoljiti z dobrim pohanim piščancem, danes težav s količino nageljnov na prostem trgu ne beležimo. Že dolgo jih uvažamo iz daljne Kolumbije, vrtnice, ki že izpodrivajo tradicionalne nageljne, prihajajo iz Nizozemske. Dan žena je še vedno praznik cvetja. Cvetličarne se v teh dneh založijo v povprečju z dvakrat ali trikrat več rožami, predvsem z nageljni, vrtnicami pa tudi s tulipani, značilnim spomladanskim cvetjem. Kupce bolj kot njihov izvor zanima, da je sveže in lepo aranžirano. Pa čeprav se je medtem mnogo nizozemskih proizvajalcev preselilo v Kenijo, kjer še zdaleč ni tako strogih predpisov, kot jih imamo v Evropi.
 

Gorenjski bidermajerji

V Semenarni Ljubljana predvidevajo, da bo ob tokratnem dnevu žena pri njih še vedno v ospredju prodaja nageljnov. »V naših vrtnih centrih Kalia namreč pri nakupnih navadah še vedno prevladujejo nageljni,« so nam sporočili. Zanimivo, da je po Sloveniji drugače. »Bolj so v ospredju vrtnice in pomladansko cvetje – tulipani, frezije, mimoze,« je izstrelil, denimo, Tomaž Spaans, eden od najbolj znanih cvetličarjev na Gorenjskem.


In dodal: »Ravno v teh dneh začnemo delati pomladanske bidermajerje. Pri nas se kupci za 8. marca najraje odločijo prav zanje. Moški največkrat vzamejo šopek za ženo, medtem ko mamo in babico na ta dan radi razveselijo z enim samim, lepim cvetom.« Kaj pa rdeči nageljčki, ki so bili še pred desetletji obvezni del dneva žena? »Nanje še vedno prisega starejša populacija,« pove sogovornik, ki v Radovljici že tri desetletja vodi Cvetličarno Spaans. Izkušeni cvetličarski maček ob 8. marcu proda petkrat več cvetja kot ob običajnih dneh.


Cvetličarka je že tri desetletja tudi Marjetka Šipek Deželak in ima priljubljeno cvetličarno Marjetka v Rimskih Toplicah. »Težko bi dejala, da se določena vrsta rezanega cvetja ob prazniku dneva žena prodaja bolje kot drugo. Nekateri še vedno prisegajo izključno na vrtnice, drugi raje izberejo nageljne, tretji sežejo po flamingovcih, gerberah, tudi orhidejah.«
 

Priljubljeni rdeča in rožnata

Tudi v Vrtnem centru Kurbus v Meleh med Gornjo Radgono in Radenci so že našpičeni pred dnevom žena. Največ cvetja tako ali tako vzgojijo sami. »Čeprav nagelj velja za tradicionalnega, ga že nekaj let izpodrivajo tako vrtnice kot drugo cvetje,« je dejala cvetličarka in vodja prodajnega prostora Andreja Nemec. Čeprav bodo prodali največ vrtnic, »se zavedamo, da kljub temu še vedno veliko strank prisega na tradicijo in kupi nagelj«. Ugotavljajo, da se tradicija vrača. »Pred nekaj leti, ko sta se pri nas uveljavila valentinovo in materinski dan, smo opažali upad prodaje cvetja za dan žena, zdaj pa 8. marec spet pridobiva veljavo.«

Mihaela Kojič iz Kopra je priznana obalna cvetličarka. Svojo Cvetličarno Mini dekor je odprla pred natanko desetimi leti. Ob dnevu žena prodajajo vrtnice različnih vrst, najbolje gredo vseeno rdeče in rožnate. Pa tudi spomladansko cvetje, kot so tulipani, ranunkule in anemone, se dobro prodaja. »Povpraševanje po nageljnih je upadlo pred tremi leti, tisti, ki se le odločijo zanje, izberejo modernejšo, vijolično ali zeleno barvo,« je dejala. Pa še nekaj: »Na dan žena prodamo okoli 500 vrtnic. Sploh pa so v teh dneh zaželeni šopki. Te pripravimo na željo stranke, a se jih največ vendarle odloči za takšne, ki stanejo od 20 do 30 evrov.«


Še kako izkušena je tudi Brigita Pšunder, lastnica novomeške Cvetličarne Arkade: »Včasih smo ob dnevu žena prodali več nageljnov, zdaj prevladujejo vrtnice, bržčas tudi zato, ker je nagelj simbol delavskega razreda. Največ prodamo rezanega cvetja, nekateri pa razmišljajo bolj praktično in raje izberejo lončnico, zaradi katere naša obdarovanka rožo spremlja in neguje vse leto ali pa še dlje ter se še leta spominja na trenutek, ko je bila deležna te pozornosti.« Sogovornica prav tako opaža, da so možje vse bolj previdni pri izbiri rož. Izvedeli smo tudi, da se cene ob dnevu žena ne zvišajo, kot nekateri zmotno mislijo, so pa višje za valentinovo, a ne zaradi cvetličarjev, ampak zato, ker cena ob prazniku zaljubljencev na borzi cvetja na Nizozemskem močno poskoči.
 

Predčasen odhod z dela

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije živi v Sloveniji 1,045.000 žensk. Najpogostejše ime je Marija, povprečna starost pa je skoraj 45 let. Visoke so povprečno 165 cm, tehtajo pa povprečno skoraj 68 kg. Med sto ženskami jih je 52 normalno hranjenih, 30 čezmerno in 13 debelih. Večina se rekreira približno dve uri na teden, 81 od sto jih ne kadi. V povprečju živijo 7,5 leta dlje kot moški: povprečna starost leta 2018 umrlih žensk je bila 81,6 leta. Največ jih umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Med starejšimi od 14 let so tri od štirih mame, med temi je največ takih, ki so mame dvema. Sicer pa ima največ žensk v Sloveniji srednješolsko izobrazbo (45 odstotkov).

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji znaša 1709 evrov, kar je 127 evrov manj od povprečja za moške. Prva sindikalistka v državi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, ugotavlja, da položaj slovenske delavke stagnira. »Še vedno je veliko stereotipov, tudi zanikanja, da ženske v Sloveniji nismo enakopravne.« Ključne težave vidi pri možnosti za vključevanje v družbo, enakosti pri zaposlovanju, napredovanju, doseganju vplivnih pozicij, tudi v politiki je tako. Prav zanima me, koliko bo ministric v novi vladi ...«


Tistih dni se spominja tudi Desa Muck: »Na dan žena smo v službi prav prežale, kaj nam bo pripravil sindikat. Včasih je bilo tudi kaj kulturnega, vedno pa smo dobile kozarec vina, kanapejčke ter šopek iz nageljnov. Ne vem, kako je danes s tem.« Ni slabo, pravi Jerkičeva: »Celovečernih proslav res ni več, se pa v veliki večini podjetij na 8. marec še vedno spomnijo sodelavk.« Izvedeli smo, da je delodajalec marsikje prevzel pobudo sindikata, tako da bodo rožice, ki jih bodo to pot prejele delavke, mnogo kje podvojene, tudi kosila, predčasni odhod s šihta in pozornostna darila še niso utonili v pozabo. Še več, v mežiškem TAB-u bodo delavke od sindikata dobile vrtnico, bombonjero ter parfum. Sindikat ima z upravo sklenjen tudi dogovor, da bo vsaka zaposlena dobila še vrednostni bon za 40 evrov. Medtem ko bodo delavke podjetja Struc Kovačija z Mute odpeljali na kosilo, bodo tiste iz Impola na gledališko predstavo.

Kaj pa učiteljice? Sandi Modrijan iz Sviza nam je sporočil, da bodo številne za 8. marec tudi letos deležne raznoraznih tortic, kremšnit, posameznih rožic, lončnic, voščilnic in risbic, ki jih bodo prav zanje izdelali učenci.