MIZS
Novosti, ki jih prinaša pravilnik
Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je tako povzelo novosti na podočju šolske zakonodaje.
Odpri galerijo
Pravilnik bo zaživel 1. septembra, kaj bo prinesel v praksi, pa bomo šele videli. FOTO: Jure Eržen, Delo
Z novim šolskim letom bodo v veljavo stopile spremembe nekaterih pravilnikov na področju srednjega šolstva in dijaških domov, na podlagi sprememb Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Tudi noveli obeh zakonov, ki sta začeli veljati 16. decembra 2017, se bosta začeli uporabljati 1. 9. 2018, torej v šolskem letu 2018/2019. Razmerja med otroki (mladoletnimi in polnoletnimi) in starši, ki jih ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), veljajo tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Dejstvo, da se s polnoletnostjo spremeni status otroka, je nesporno in v šolski zakonodaji (tako kot tudi na ostalih področjih življenja) je to upoštevano na ustrezen način. Šole se pomena polnoletnosti dijaka zavedajo in temu ustrezno ravnajo. Drži pa, da se je glede varovanja osebnih podatkov povečala občutljivost posameznikov in javnosti. K temu je pripomogla tudi neposredna uveljavitev Evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in medijsko ozaveščanje javnosti o pomenu varovanja osebnih podatkov.
Ravnatelji so podali predloge za tolmačenje posameznih določb pravilnikov kot tudi nekaj pripomb na sprejete pravilnike. Dogovorili smo se, da bo ministrstvo pripravilo tolmačenje navedenih sprememb.
V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših novosti.
Novost na področju šolske zakonodaje je v tem, da je v novelah Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki med drugim urejata tudi pravice in dolžnosti dijakov, razmerje med polnoletnimi dijaki in starši bolj jasno izpostavljeno. Kot rečeno, smo pri tem sledili ZZZDR, po katerem imajo starši iz naslova roditeljske pravice pravico in dolžnost skrbeti za razvoj, zdravje, vzgojo, šolanje in preživljanje svojih otrok, s prenehanjem le-te (ob polnoletnosti otroka), če se otrok redno šola, do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, pa le še dolžnost preživljati polnoletnega otroka. In naslova te dolžnosti imajo torej starši pravico do podatka o statusu dijaka polnoletnega otroka, ne pa do drugih podatkov v zvezi z njegovim izobraževanjem (ocenjevanje, vzgojno ukrepanje, napredovanje...). Seveda pa so upravičeni tudi do teh podatkov, če dijak s tem soglaša.
Po novi ureditvi je opuščena rešitev iz dosedanjega Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, ki je določal, da tudi polnoletnim dijakom odsotnost opravičujejo starši, kar pomeni, da polnoletni dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost od vseh šolskih obveznosti. Starši polnoletnega dijaka tudi ne sodelujejo v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne vroča različnih pisanj (obvestil, sklepov, odločb in podobno), razen, če dijak s tem soglaša.
Spremembe zakonodaje in pravilnikov ne prinašajo novih vzgojnih ukrepov.
S Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah je bil do sedaj ukor razčlenjen na tri stopnje glede na težo kršitve, in sicer ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora in ukor učiteljskega zbora. Po novi ureditvi v pravilniku ni posebej opredeljena razčlenitev ukora, pač pa se ta vzgojni ukrep, ob tem, ko se ga izreče, poimenuje glede na to, kdo ga izreče, in sicer ukor razrednika ali ukor ravnatelja. To pomeni, da ni več dosedanjega stopnjevanja vzgojnih ukrepov. Konkretno, oddelčni učiteljski
zbor oziroma učiteljski zbor nimata več pristojnosti izrekanja vzgojnih ukrepov. Po dosedanji ureditvi se je dijaku za težje kršitve lahko izrekel ukor oddelčnega učiteljskega zbora oziroma za najtežje kršitve ukor učiteljskega zbora. V pravilniku je še določeno, da je za uvedbo in vodenje postopka ter izrekanje ukrepa za kršitve, za katere je možno izreči izključitev iz šole, pristojen ravnatelj, za vse druge kršitve, ki so s pravilnikom okvirno opredeljene in za katere se lahko izreče opomin
ali ukor, pa je pristojen razrednik dijaka.
Po novem Zakon o gimnazijah oz. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju določata kršitve, zaradi katerih se dijaka lahko izključi iz šole in tudi postopek izključitve, po dosedanji ureditvi pa so bile te vsebine urejene s pravilnikom. Druge kršitve, zaradi katerih se dijaku lahko izreče vzgojni ukrep (opomin ali ukor), so določene v pravilniku, s tem, da niso več razdeljene na lažje in težje kršitve.
Šola lahko dijaku prepove prisotnost pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole če s svojim ravnanjem ogroža oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih, kar je po novem urejeno v obeh zakonih. Zoper dijaka, ki bo motil pouk, pa se bo lahko ukrepalo v skladu s 6. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
Ravnatelji so podali predloge za tolmačenje posameznih določb pravilnikov kot tudi nekaj pripomb na sprejete pravilnike. Dogovorili smo se, da bo ministrstvo pripravilo tolmačenje navedenih sprememb.
V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših novosti.
Novost na področju šolske zakonodaje je v tem, da je v novelah Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki med drugim urejata tudi pravice in dolžnosti dijakov, razmerje med polnoletnimi dijaki in starši bolj jasno izpostavljeno. Kot rečeno, smo pri tem sledili ZZZDR, po katerem imajo starši iz naslova roditeljske pravice pravico in dolžnost skrbeti za razvoj, zdravje, vzgojo, šolanje in preživljanje svojih otrok, s prenehanjem le-te (ob polnoletnosti otroka), če se otrok redno šola, do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, pa le še dolžnost preživljati polnoletnega otroka. In naslova te dolžnosti imajo torej starši pravico do podatka o statusu dijaka polnoletnega otroka, ne pa do drugih podatkov v zvezi z njegovim izobraževanjem (ocenjevanje, vzgojno ukrepanje, napredovanje...). Seveda pa so upravičeni tudi do teh podatkov, če dijak s tem soglaša.
Po novi ureditvi je opuščena rešitev iz dosedanjega Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, ki je določal, da tudi polnoletnim dijakom odsotnost opravičujejo starši, kar pomeni, da polnoletni dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost od vseh šolskih obveznosti. Starši polnoletnega dijaka tudi ne sodelujejo v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne vroča različnih pisanj (obvestil, sklepov, odločb in podobno), razen, če dijak s tem soglaša.
Spremembe zakonodaje in pravilnikov ne prinašajo novih vzgojnih ukrepov.
S Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah je bil do sedaj ukor razčlenjen na tri stopnje glede na težo kršitve, in sicer ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora in ukor učiteljskega zbora. Po novi ureditvi v pravilniku ni posebej opredeljena razčlenitev ukora, pač pa se ta vzgojni ukrep, ob tem, ko se ga izreče, poimenuje glede na to, kdo ga izreče, in sicer ukor razrednika ali ukor ravnatelja. To pomeni, da ni več dosedanjega stopnjevanja vzgojnih ukrepov. Konkretno, oddelčni učiteljski
zbor oziroma učiteljski zbor nimata več pristojnosti izrekanja vzgojnih ukrepov. Po dosedanji ureditvi se je dijaku za težje kršitve lahko izrekel ukor oddelčnega učiteljskega zbora oziroma za najtežje kršitve ukor učiteljskega zbora. V pravilniku je še določeno, da je za uvedbo in vodenje postopka ter izrekanje ukrepa za kršitve, za katere je možno izreči izključitev iz šole, pristojen ravnatelj, za vse druge kršitve, ki so s pravilnikom okvirno opredeljene in za katere se lahko izreče opomin
ali ukor, pa je pristojen razrednik dijaka.
Po novem Zakon o gimnazijah oz. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju določata kršitve, zaradi katerih se dijaka lahko izključi iz šole in tudi postopek izključitve, po dosedanji ureditvi pa so bile te vsebine urejene s pravilnikom. Druge kršitve, zaradi katerih se dijaku lahko izreče vzgojni ukrep (opomin ali ukor), so določene v pravilniku, s tem, da niso več razdeljene na lažje in težje kršitve.
Šola lahko dijaku prepove prisotnost pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole če s svojim ravnanjem ogroža oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih, kar je po novem urejeno v obeh zakonih. Zoper dijaka, ki bo motil pouk, pa se bo lahko ukrepalo v skladu s 6. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
