MARAKEŠKA DEKLARACIJA
Odpiranje meja? »Vlada danes o tem ne sme sprejeti končne odločitve«
Globalni dogovor ZN: reševanje vprašanja migracij ali odpravljanje meja med državami?
Odpri galerijo
Cerar je prepričan, da lahko države problematiko rešujejo le skupaj. FOTO: Igor Zaplatil, Delo
LJUBLJANA – Vlada bo danes razpravljala o globalnem dogovoru ZN o migracijah, ki bo sprejet decembra v Marakešu. Kot je v sredo dejal zunanji minister Miro Cerar, se mu zdi prav, da se vlada zaradi spremenjenih okoliščin znova opredeli do dogovora. Vlado namreč sestavlja nova koalicija, poleg tega je več držav odstopilo od dogovora ali ima pomisleke.
Cerar sicer verjame, da bo vlada ostala pri dogovoru. »Migrantskega vprašanja ne more nobena država reševati sama,« je poudaril na seji odbora za zunanjo politiko.
Zakaj pravzaprav gre? Dogovor ZN o migracijah, za katerega je v zadnjem času več držav sporočilo, da od njega odstopajo, je prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju vprašanja migracij. Marakeška deklaracija pa je del prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz Afrike v EU.
Objavljamo Marakeško deklaracijo in osnutek globalnega dogovora ZN o migracijah (dokumenta sta na voljo le v angleškem jeziku).
Dogovor je kot sprejemljivega za Slovenijo podprl tudi predsednik republike Borut Pahor, ker da gre za prvi resni, sicer nezavezujoči poskus mednarodne skupnosti, da usklajeno ureja vprašanje migracij. V skladu z določbo tega dogovora o polni suverenosti pri migracijah pa naj Slovenija sporoči svoje zadržke ali dodatna pojasnila k dogovoru, je predlagal.
Jožef Horvat (NSi) je sicer po seji poslanske skupine danes poudaril, da bo tudi NSi vlado pozvala, naj ne podpre dogovora ZN o migracijah. Ta namreč ne odgovarja na vprašanje, kako odpraviti vzroke za migracije, kar je ključni problem na tem področju, je povedal.
Cerar sicer verjame, da bo vlada ostala pri dogovoru. »Migrantskega vprašanja ne more nobena država reševati sama,« je poudaril na seji odbora za zunanjo politiko.
Zakaj pravzaprav gre? Dogovor ZN o migracijah, za katerega je v zadnjem času več držav sporočilo, da od njega odstopajo, je prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju vprašanja migracij. Marakeška deklaracija pa je del prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz Afrike v EU.
Objavljamo Marakeško deklaracijo in osnutek globalnega dogovora ZN o migracijah (dokumenta sta na voljo le v angleškem jeziku).
Dogovor ZN o migracijah
Dogovor določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi, sprejet bo decembra na mednarodni konferenci v Marakešu. Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom.
Cilj dogovora ZN o migracijah je doseči varne, urejene in zakonite migracije. Nekatere nasprotnice, med njimi Madžarska in Avstrija, medtem vztrajajo, da bo dogovor spodbudil nezakonite migracije oziroma zabrisal mejo med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.
Dogovor določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi, sprejet bo decembra na mednarodni konferenci v Marakešu. Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom.
Cilj dogovora ZN o migracijah je doseči varne, urejene in zakonite migracije. Nekatere nasprotnice, med njimi Madžarska in Avstrija, medtem vztrajajo, da bo dogovor spodbudil nezakonite migracije oziroma zabrisal mejo med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.
Marakeška deklaracija
Marakeška deklaracija pa je dokument, ki je bil sprejet maja letos v Marakešu ob zaključku pete evro-afriške ministrske konference o migracijah in razvoju. Uvršča se v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Gre za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča in ni bila podpisana, temveč sprejeta. Iz Slovenije se pete evro-afriške ministrske konference ni udeležil nihče.
Slovenija po navedbah MZZ soglaša z načeli marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.
Marakeška deklaracija pa je dokument, ki je bil sprejet maja letos v Marakešu ob zaključku pete evro-afriške ministrske konference o migracijah in razvoju. Uvršča se v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Gre za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča in ni bila podpisana, temveč sprejeta. Iz Slovenije se pete evro-afriške ministrske konference ni udeležil nihče.
Slovenija po navedbah MZZ soglaša z načeli marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.
Dogovor je kot sprejemljivega za Slovenijo podprl tudi predsednik republike Borut Pahor, ker da gre za prvi resni, sicer nezavezujoči poskus mednarodne skupnosti, da usklajeno ureja vprašanje migracij. V skladu z določbo tega dogovora o polni suverenosti pri migracijah pa naj Slovenija sporoči svoje zadržke ali dodatna pojasnila k dogovoru, je predlagal.
Jožef Horvat (NSi) je sicer po seji poslanske skupine danes poudaril, da bo tudi NSi vlado pozvala, naj ne podpre dogovora ZN o migracijah. Ta namreč ne odgovarja na vprašanje, kako odpraviti vzroke za migracije, kar je ključni problem na tem področju, je povedal.
