ARBITRAŽA
Pahor se spominja lepih trenutkov z Jadranko, na ribiče je pozabil
Predsednik se je spomnil podpisa arbitražnega sporazuma.
Odpri galerijo
Borut Pahor. FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – 4. novembra 2009 sta v Stockholmu tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor, sicer znana tudi po veliki medsebojni naklonjenosti, pod pokroviteljstvom Evropske komisije podpisala arbitražni sporazum, katerega namen je bil rešiti vprašanje meje med sosedama.
Ob obletnici podpisa se je Pahor podal na pot obujanja spominom, pri tem pa se je izkazalo, da ima predsednik precej selektiven spomin. Dogodkov iz malce bolj oddaljene preteklosti se spominja bolje kot precej bolj nedavnih dogodkov. Pahor je namreč med drugim zapisal, da je sporazum končal »18-letno obdobje incidentov na meji, ki jih potem ni bilo več, sosednji državi pa sta močno okrepili gospodarsko sodelovanje«.
Toda od razglasitve arbitražne sodbe 29. junija 2017, ki je Hrvaška zaradi afere Sekolec-Drenikova (slovenski arbiter Jernej Sekolec in predstavnica MZZ, pristojna za arbitražo, Simona Drenik sta se ujela v prisluhe, ko sta se pogovarjala o primeru) ne priznava, je na meji med državama prišlo do več incidentov.
Na morju (haaško sodišče je odločila, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji) je bilo samo v prvih šestih mesecih od razglasitve tožbe več kot 1400 incidentov, ko so hrvaški ribiči lovili do sredinske črte zaliva in je večkrat prišlo tudi do medsebojnega opozarjanja hrvaške in slovenske policije na morju. Incidenti so prerasli tudi v fizično nasilje. Julija letos je hrvaški ribiški čoln zapeljal proti slovenski strani in ribiški barki iz Pirana potrgal mreže za lovljenje rib. Da številnih izrečenih kazni slovenskim ribičem, ki so lovili preko sredinske črte, niti ne omenjamo ...
Ob obletnici podpisa se je Pahor podal na pot obujanja spominom, pri tem pa se je izkazalo, da ima predsednik precej selektiven spomin. Dogodkov iz malce bolj oddaljene preteklosti se spominja bolje kot precej bolj nedavnih dogodkov. Pahor je namreč med drugim zapisal, da je sporazum končal »18-letno obdobje incidentov na meji, ki jih potem ni bilo več, sosednji državi pa sta močno okrepili gospodarsko sodelovanje«.
Toda od razglasitve arbitražne sodbe 29. junija 2017, ki je Hrvaška zaradi afere Sekolec-Drenikova (slovenski arbiter Jernej Sekolec in predstavnica MZZ, pristojna za arbitražo, Simona Drenik sta se ujela v prisluhe, ko sta se pogovarjala o primeru) ne priznava, je na meji med državama prišlo do več incidentov.
Na morju (haaško sodišče je odločila, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji) je bilo samo v prvih šestih mesecih od razglasitve tožbe več kot 1400 incidentov, ko so hrvaški ribiči lovili do sredinske črte zaliva in je večkrat prišlo tudi do medsebojnega opozarjanja hrvaške in slovenske policije na morju. Incidenti so prerasli tudi v fizično nasilje. Julija letos je hrvaški ribiški čoln zapeljal proti slovenski strani in ribiški barki iz Pirana potrgal mreže za lovljenje rib. Da številnih izrečenih kazni slovenskim ribičem, ki so lovili preko sredinske črte, niti ne omenjamo ...
