INTERVJU
Podobnik: Škodljivo je siliti evropsko politiko, da prisili Hrvaško k spoštovanju arbitraže
Pogovarjali smo se z novim predsednikom SLS, ki se je po dveh desetletjih vrnil v politiko.
Odpri galerijo
Marijan Podobnik je prepričan, da se bo stranka SLS vrnila v parlament. FOTO: Voranc Vogel, Delo
V času, ko se v slovenskem političnem prostoru stavi na t. i. nove obraze, se Slovenska ljudska stranka (SLS) vrača k znanemu obrazu – Marjanu Podobniku, ki je stranko leta 1996 popeljal do najboljšega volilnega rezultata, 19,4 odstotka volilnih glasov oziroma 19 poslanskih sedežev. Sledila je, po mnenju mnogih, usodna napaka – sodelovanje v vladi Janeza Drnovška. Na naslednjih volitvah je stranka dobila le še 9,5 odstotka glasov. O takšnem deležu pa lahko danes v stranki le sanjajo, saj na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah niso prestopili praga parlamenta (leta 2014 jim je zmanjkalo le nekaj sto glasov).
Letošnje volitve so odnesle predsednika Marka Zidanška, ki je odstopil, na njegovo mesto pa je na sobotnem kongresu sedel mlajši od bratov Podobnik. Njegov starejši brat Janez je bil v času Drnovškove vlade predsednik DZ, med prvo vlado Janeza Janše pa minister za okolje in prostor. Ali tudi on razmišlja o vrnitvi v politiko, izveste na koncu intervjuja.
Rekli ste, da politike niste preveč pogrešali, a ste se vseeno vrnili. Kako to, sploh glede na to, da so vas pred dvema letoma iz stranke izključili?
Človek obrača, Bog pa obrne, pravijo. V zadnjih treh, štirih mesecih sva Primož Jelševar in jaz vodila številne aktivnosti s ciljem, da bi presegli zamere med posamezniki in skupinami znotraj stranke. Na kongresu se je pokazalo, da smo bili pri tem zelo uspešni in da lahko sedaj res povezani, ponovno enotni, gremo samozavestno naprej.
Kakšni bodo vaši prvi koraki? Nameravate spremeniti podobo stranke ali kaj podobnega?
Temeljna zgodovinska podoba ostaja. SLS je najpomembnejša stranka v slovenski zgodovini, več kot 100-letna stranka. Smo tudi prva demokratična stranka v Sloveniji po 2. svetovni vojni, ustanovljena 12. maja 1988, torej pred 30 leti. Udeležba na kongresu, tudi številnih ljudi iz časov slovenske pomladi 1988, je lep dokaz, da je bilo seme takrat zdravo in globoko posejano. Res se je vmes zgodilo marsikaj, toda sedaj na podlagi teh korenin in zavedanja, da je danes nov, drugačen čas, ki zahteva drugačen pristop, nove in tudi mlade ljudi, odločno gremo naprej.
Sicer pa bodo prvi koraki vezani na pripravo na lokalne volitve, kjer so bile še pod dosedanjim vodstvom in predvsem na lokalni ravni že začete številne aktivnosti. V tem tednu bom obiskal severnoprimorsko regijo, v kratkem načrtujem tudi prva srečanja na Koroškem, zgornjem Gorenjskem in v Ljubljani. To so območja, kjer smo v preteklosti že imeli tudi lepe rezultate, moramo pa v številnih občinah okrepiti delovanje naše stranke, da bi se čim bolje pripravili na volitve. V naslednjih tednih bom, kolikor bo mogoče, z Modestom Motalnom in drugimi nosilci najodgovornejših funkcij v SLS obiskoval tudi druga območja.
Na kongresu je bil tudi Franc Kangler, ki so ga tudi izključili iz SLS. Se boste bolj tesno povezali z njim?
S Francem Kanglerjem sva v resnih dogovorih, da bomo po lokalnih volitvah, na katerih bo, verjamem, zanesljivo zmagal za župana Maribora, šli v smeri združevanja obeh strank. Na našem kongresu je Kangler povedal, da njegovo srce ni nikoli nehalo biti za SLS, pa naj bo to stara ali nova. Samo vprašanje mesecev je, kdaj bo le ena.
Torej napovedujete združitev?
Tako je.
Na kongresu je bil tudi predsednik SDS Janez Janša. Mislite, da bi se morale v prihodnje desnosredinske stranke (še) bolj povezati, da bi dosegle boljši rezultat?
Verjamem, da se bo dogajalo to, kar je nekaj najbolj normalnega po svetu, da bodo programsko bolj sorodne stranke iskale načine, kako priti do razmer, ko bomo svoje programske točke uspešno izvajali prek izvajanja vladne politike, torej z uspehom na parlamentarnih volitvah. Po drugi strani pa je bilo tudi na kongresu jasno povedano, da SLS vidi svoje poslanstvo v povezovanju, v preseganju delitev na leve in desne, v preseganju delitev, ki nekatere izhajajo iz častnega, pa tudi tragičnega obdobja slovenske zgodovine, ko govorimo o 2. svetovni vojni.
Želimo povezati sinove, hčerke, vnuke vseh, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu, če uporabim to besedno zvezo. Želimo preseči to delitev, ki se je pokazala v nezmožnosti sodelovanja tudi v stvareh, kjer je za državo in državljane nujno, da sodelujejo vse politične stranke, ki dobijo podporo na volitvah, ali pa vsaj velika večina njih.
Ste spremljali dogajanje v politiki, odkar ste jo zapustili?
Nova informacijska tehnologija omogoča, da si tekoče obveščen ne le o stvareh v domačem okolju, ampak praktično z vsega sveta. Menim, da sem relativno dobro poučen oziroma seznanjen o stvareh, ki so se dogajale. Res pa je, da dolga leta nisem bil neposredno povezan z domačo politiko. Verjamem, da bom ta manko lahko hitro nadoknadil.
Vidite kakšne razlika med slovensko politiko danes in pred 20 leti?
Nekih bistvenih razlik ne vidim. Novi časi prinašajo nove izzive, nove ljudi, po drugi strani je pa res, da se ohranjajo latentni konflikti praktično od osamosvojitve naprej oziroma še od prej, kar nam marsikdaj onemogoča, da bi Slovenija izkoristila vse razvojne potenciale, ki jih ima.
Ne domišljam si, da mi lahko sedaj to hitro spremenimo, nimamo čarobne palice. Na kongres smo povabili vse parlamentarne stranke in tudi tiste, ki so dobile nekajodstotno podporo. Seveda so bila skladno s tem nekatera stališča raznobarvna. Prišel je predsednik stranke Pirati in simpatično povedal, da gredo z veseljem na kongres kakšne stranke, kjer slišijo stvari, s katerimi se ne strinjajo. Možnost pogovarjanja o vseh vprašanjih z vsemi ljudmi je nuja in velika prednost, če smo tega sposobni. K temu mozaiku bi radi v SLS dodali vsaj en majhen kamenček.
Pod vašim vodstvom je stranka leta 1996 dobila največ glasov, nato začela izgubljati podporo volivcev. Kje vidite glavne razloge za to, morda ker ste šli v Drnovškovo v vlado, ker so bili nekateri predsedniki stranke v zadnjem času premalo prepoznavni?
Gledam tako: v življenju človeka in politične stranke so vzponi in padci. Nekateri so neposredno povezani z nekimi odločitvami, napakami, neoptimalnimi potezami, nekateri pa niti ne. Lahko se zgodi preprosto, da je nekdo dober, sprejemljiv župan tri, štiri mandate, potem pa ljudje začutijo, da bi si želeli nekoga novega. Pa vedo, da ni nič naredil drugače kot v prejšnjih dveh mandatih, a so preprosto želeli nekoga novega. So številni razlogi, eden od pomembnih je gotovo, da so ljudje, ki, verjamem, do so dobronamerno delali, tudi večina njih v teh preteklih letih v SLS, pač tudi naredili napake pri presojah, katere poteze potegniti. Gotovo so izključitve, ki so imele za posledico tudi protestne izstope nekaterih vidnih dolgoletnih članov, imele zelo negativen vpliv.
Dal bi primer, kako ima ena stvar v različnem času različen učinek. Na tem kongresu je imel, kar se SLS tiče, daleč najboljši nagovor v. d. predsednika SLS Primož Jelševar. Podpišem se praktično pod vsako črko. Moj nagovor je bil le dodatek. Jelševarjev nagovor je imel težo, danes odmeva, ker je bil podan na tem kongresu, na tem spravnem dogodku. Ta isti nagovor, če bi ga podal 14 dni po neuspehu na zadnjih volitvah, bi padel v prazno. Pa bi ga lahko isti človek na isti način povedal. Ampak zdaj je to sporočilo, vizija, pot, takrat bi bilo pa nekaj, za kar bi rekli ljudje: »Pa kaj govoriš, saj smo povedali, koliko vam zaupamo, dali smo vam 2,63 odstotka.« Tako gledam na te stvari.
Verjamem, da bo čas pokazal, da je bil ta volilni poraz, trd padec, pravzaprav velika sreča, ker nas je spodbudil, da smo iskali rešitve. Mislim, da je kongres pokazal, da smo na pravi poti.
Kakšni pa se vam zdijo odzivi na vašo vrnitev. Ne znotraj stranke, ampak širše?
Zanimivo mi je bilo prebrati mnenje nekaterih resnih političnih analitikov, ki dvomijo, da bo stranka prišla nazaj v parlament. Pri tem se samo nasmehnem. Z vsem spoštovanjem do teh političnih analitikov, jim moram sporočiti, da žal slovenske politike, vsaj kar se tiče SLS, ne poznajo. Pri nas v tem trenutku med več tisoč aktivnimi člani verjetno ni sto ljudi, ki bi dvomili, da bo SLS ne le parlamentarna, ampak močna parlamentarna stranka. O tem sem popolnoma prepričan. Sicer pa sem nad veliko večino odzivov zelo prijetno presenečen.
Anže Logar (SDS) je napovedal, da bo kandidiral za župana Ljubljane. Boste predlagali svojega župana ali pa boste morda podprli Logarja?
Mi imamo v Ljubljani kljub temu, da nismo dosegali visokih rezultatov, kar nekaj uglednih ljudi, s katerimi se pogovarjamo o možnosti kandidature. Trenutno torej potekajo pogovori na interni ravni, znotraj SLS. Moram povedati, da izjemo cenim gospoda Logarja, ki je s svojo preiskovalno komisijo naredil preboj, kakršnih je bilo v Sloveniji v času parlamentarne demokracije zelo malo. Mislim, da si je pridobil ugled, ki presega zgolj politične strankarske okvire. Zato obstaja možnost, da pride tudi do dogovora o naši podpori.
Franc Bogovič, evropski poslanec iz vrst SLS, je bil prejšnji med sopodpisniki pisma skupaj z nekaterimi poslanci t. i. levice predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. Stranka SDS pa je po tem sporočila, da so za dialog s Hrvaško. Kakšno je vaše stališče?
Mi bomo tudi uradno stališče stranke pod novim vodstvom oblikovali predvidoma v roku 10 dni. Pred tem podpisom se s Francem Bogovičem o tem nisva pogovarjala, saj takrat še nisem imel nikakršne funkcije v stranki, zato je njegova odločitev popolnoma legitimna. Moje stališče, ki ga bom predlagal tudi na izvršilnem odboru, je tu nekoliko drugačno: arbitražna odločitev gotovo ni dobra za Slovenijo, zato je povsem nepotrebno in škodljivo, da slovenski politiki pritiskajo na evropsko politiko, naj prisili Hrvaško k izvajanju arbitražne odločitve. Slovenija in predvsem ključni ljudje morajo začeti razmišljati, kaj počnejo, in naj čim prej nehajo delati v lastno škodo.
Naj tudi ponovim stališče, da bo SLS v primeru, da bi ob hrvaškem zavračanju arbitraže kdor koli izvajal aktivnosti, ki bi predstavljale prenos slovenskega ozemlja pod ingerenco Hrvaške, proti vsakomur od teh sprožila postopek suma storitve kaznivega dejanje po 350. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Tak primer se je skoraj že zgodil v primeru občinskih svetnikov in župana piranske občine, ki so bili pred sprejetjem sklepa, da ne glede na hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe slovenske zaselke ob Dragonji prepišejo oziroma predajo Hrvaški.
Po našem mnenju je treba preprosto razmisliti, kako naprej. Povedati, da če za Hrvaško stvar ni sprejemljiva, je potreben razmislek, kako morda tudi s pogovori, toda ne o izvajanju arbitražne odločitve, ampak o iskanju pravične mejne rešitve, priti do dogovora.
Znani ste bili kot borec za južno mejo, ustanovili ste Zavod 25. junija. Ali zavod še deluje?
Zavod je bil aktiven vedno ob konkretnih potrebah. Ko je šlo za referendum o arbitraži, smo bili aktivni, bili smo proti tovrstni arbitraži, za katero se je pokazalo, da ni rešila ničesar, ampak je eden od redkih učinkov ta, da slovenski ribiči za lov v slovenskem morju dobivajo visoke kazni od Hrvaške. Aktivni smo bili tudi pri pripravi slovenskega memoranduma, kjer pa žal slovenski predstavniki številnih dokumentov niso upoštevali oziroma ustrezno vključili.
Tudi brat Janez kaj razmišlja o vrnitvi v politiko? Kaj je vam rekel?
On je zelo podprl mojo pripravljenost, da se skušam angažirati ob mladem podpredsedniku Motalnu, ki ga vidim kot svojega naslednika. Za kongres je napisal tudi kakovosten osnutek resolucije o slovenstvu. Bil je eden od tistih, ki je ob moji izključitvi protestno odstopil in je ob moji ponovni vključitvi v SLS tudi sam postal član. Osebno bi si želel, da bi se vključil v mednarodne aktivnosti SLS, kjer je zelo prepoznaven, kot tudi na mestni ravni v Ljubljani, kjer želimo okrepiti dosedanjo ekipo. Verjamem, da bo pomagal po svojih najboljših močeh.
Letošnje volitve so odnesle predsednika Marka Zidanška, ki je odstopil, na njegovo mesto pa je na sobotnem kongresu sedel mlajši od bratov Podobnik. Njegov starejši brat Janez je bil v času Drnovškove vlade predsednik DZ, med prvo vlado Janeza Janše pa minister za okolje in prostor. Ali tudi on razmišlja o vrnitvi v politiko, izveste na koncu intervjuja.
Rekli ste, da politike niste preveč pogrešali, a ste se vseeno vrnili. Kako to, sploh glede na to, da so vas pred dvema letoma iz stranke izključili?
Človek obrača, Bog pa obrne, pravijo. V zadnjih treh, štirih mesecih sva Primož Jelševar in jaz vodila številne aktivnosti s ciljem, da bi presegli zamere med posamezniki in skupinami znotraj stranke. Na kongresu se je pokazalo, da smo bili pri tem zelo uspešni in da lahko sedaj res povezani, ponovno enotni, gremo samozavestno naprej.
Kakšni bodo vaši prvi koraki? Nameravate spremeniti podobo stranke ali kaj podobnega?
Temeljna zgodovinska podoba ostaja. SLS je najpomembnejša stranka v slovenski zgodovini, več kot 100-letna stranka. Smo tudi prva demokratična stranka v Sloveniji po 2. svetovni vojni, ustanovljena 12. maja 1988, torej pred 30 leti. Udeležba na kongresu, tudi številnih ljudi iz časov slovenske pomladi 1988, je lep dokaz, da je bilo seme takrat zdravo in globoko posejano. Res se je vmes zgodilo marsikaj, toda sedaj na podlagi teh korenin in zavedanja, da je danes nov, drugačen čas, ki zahteva drugačen pristop, nove in tudi mlade ljudi, odločno gremo naprej.
Sicer pa bodo prvi koraki vezani na pripravo na lokalne volitve, kjer so bile še pod dosedanjim vodstvom in predvsem na lokalni ravni že začete številne aktivnosti. V tem tednu bom obiskal severnoprimorsko regijo, v kratkem načrtujem tudi prva srečanja na Koroškem, zgornjem Gorenjskem in v Ljubljani. To so območja, kjer smo v preteklosti že imeli tudi lepe rezultate, moramo pa v številnih občinah okrepiti delovanje naše stranke, da bi se čim bolje pripravili na volitve. V naslednjih tednih bom, kolikor bo mogoče, z Modestom Motalnom in drugimi nosilci najodgovornejših funkcij v SLS obiskoval tudi druga območja.
Dolgoletni mariborski župan Franc Kangler je ustanovil Novo ljudsko stranko. FOTO: Tadej Regent, Delo
S Francem Kanglerjem sva v resnih dogovorih, da bomo po lokalnih volitvah, na katerih bo, verjamem, zanesljivo zmagal za župana Maribora, šli v smeri združevanja obeh strank. Na našem kongresu je Kangler povedal, da njegovo srce ni nikoli nehalo biti za SLS, pa naj bo to stara ali nova. Samo vprašanje mesecev je, kdaj bo le ena.
Torej napovedujete združitev?
Tako je.
Na kongresu je bil tudi predsednik SDS Janez Janša. Mislite, da bi se morale v prihodnje desnosredinske stranke (še) bolj povezati, da bi dosegle boljši rezultat?
Verjamem, da se bo dogajalo to, kar je nekaj najbolj normalnega po svetu, da bodo programsko bolj sorodne stranke iskale načine, kako priti do razmer, ko bomo svoje programske točke uspešno izvajali prek izvajanja vladne politike, torej z uspehom na parlamentarnih volitvah. Po drugi strani pa je bilo tudi na kongresu jasno povedano, da SLS vidi svoje poslanstvo v povezovanju, v preseganju delitev na leve in desne, v preseganju delitev, ki nekatere izhajajo iz častnega, pa tudi tragičnega obdobja slovenske zgodovine, ko govorimo o 2. svetovni vojni.
Želimo povezati sinove, hčerke, vnuke vseh, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu, če uporabim to besedno zvezo. Želimo preseči to delitev, ki se je pokazala v nezmožnosti sodelovanja tudi v stvareh, kjer je za državo in državljane nujno, da sodelujejo vse politične stranke, ki dobijo podporo na volitvah, ali pa vsaj velika večina njih.
Ste spremljali dogajanje v politiki, odkar ste jo zapustili?
Nova informacijska tehnologija omogoča, da si tekoče obveščen ne le o stvareh v domačem okolju, ampak praktično z vsega sveta. Menim, da sem relativno dobro poučen oziroma seznanjen o stvareh, ki so se dogajale. Res pa je, da dolga leta nisem bil neposredno povezan z domačo politiko. Verjamem, da bom ta manko lahko hitro nadoknadil.
Podpredsednika stranke SLS Modesta Motalna vidi Podobnik kot svojega naslednika. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Nekih bistvenih razlik ne vidim. Novi časi prinašajo nove izzive, nove ljudi, po drugi strani je pa res, da se ohranjajo latentni konflikti praktično od osamosvojitve naprej oziroma še od prej, kar nam marsikdaj onemogoča, da bi Slovenija izkoristila vse razvojne potenciale, ki jih ima.
Ne domišljam si, da mi lahko sedaj to hitro spremenimo, nimamo čarobne palice. Na kongres smo povabili vse parlamentarne stranke in tudi tiste, ki so dobile nekajodstotno podporo. Seveda so bila skladno s tem nekatera stališča raznobarvna. Prišel je predsednik stranke Pirati in simpatično povedal, da gredo z veseljem na kongres kakšne stranke, kjer slišijo stvari, s katerimi se ne strinjajo. Možnost pogovarjanja o vseh vprašanjih z vsemi ljudmi je nuja in velika prednost, če smo tega sposobni. K temu mozaiku bi radi v SLS dodali vsaj en majhen kamenček.
Pod vašim vodstvom je stranka leta 1996 dobila največ glasov, nato začela izgubljati podporo volivcev. Kje vidite glavne razloge za to, morda ker ste šli v Drnovškovo v vlado, ker so bili nekateri predsedniki stranke v zadnjem času premalo prepoznavni?
Gledam tako: v življenju človeka in politične stranke so vzponi in padci. Nekateri so neposredno povezani z nekimi odločitvami, napakami, neoptimalnimi potezami, nekateri pa niti ne. Lahko se zgodi preprosto, da je nekdo dober, sprejemljiv župan tri, štiri mandate, potem pa ljudje začutijo, da bi si želeli nekoga novega. Pa vedo, da ni nič naredil drugače kot v prejšnjih dveh mandatih, a so preprosto želeli nekoga novega. So številni razlogi, eden od pomembnih je gotovo, da so ljudje, ki, verjamem, do so dobronamerno delali, tudi večina njih v teh preteklih letih v SLS, pač tudi naredili napake pri presojah, katere poteze potegniti. Gotovo so izključitve, ki so imele za posledico tudi protestne izstope nekaterih vidnih dolgoletnih članov, imele zelo negativen vpliv.
Dal bi primer, kako ima ena stvar v različnem času različen učinek. Na tem kongresu je imel, kar se SLS tiče, daleč najboljši nagovor v. d. predsednika SLS Primož Jelševar. Podpišem se praktično pod vsako črko. Moj nagovor je bil le dodatek. Jelševarjev nagovor je imel težo, danes odmeva, ker je bil podan na tem kongresu, na tem spravnem dogodku. Ta isti nagovor, če bi ga podal 14 dni po neuspehu na zadnjih volitvah, bi padel v prazno. Pa bi ga lahko isti človek na isti način povedal. Ampak zdaj je to sporočilo, vizija, pot, takrat bi bilo pa nekaj, za kar bi rekli ljudje: »Pa kaj govoriš, saj smo povedali, koliko vam zaupamo, dali smo vam 2,63 odstotka.« Tako gledam na te stvari.
Verjamem, da bo čas pokazal, da je bil ta volilni poraz, trd padec, pravzaprav velika sreča, ker nas je spodbudil, da smo iskali rešitve. Mislim, da je kongres pokazal, da smo na pravi poti.
Kakšni pa se vam zdijo odzivi na vašo vrnitev. Ne znotraj stranke, ampak širše?
Zanimivo mi je bilo prebrati mnenje nekaterih resnih političnih analitikov, ki dvomijo, da bo stranka prišla nazaj v parlament. Pri tem se samo nasmehnem. Z vsem spoštovanjem do teh političnih analitikov, jim moram sporočiti, da žal slovenske politike, vsaj kar se tiče SLS, ne poznajo. Pri nas v tem trenutku med več tisoč aktivnimi člani verjetno ni sto ljudi, ki bi dvomili, da bo SLS ne le parlamentarna, ampak močna parlamentarna stranka. O tem sem popolnoma prepričan. Sicer pa sem nad veliko večino odzivov zelo prijetno presenečen.
Anže Logar (SDS) je napovedal, da bo kandidiral za župana Ljubljane. Boste predlagali svojega župana ali pa boste morda podprli Logarja?
Mi imamo v Ljubljani kljub temu, da nismo dosegali visokih rezultatov, kar nekaj uglednih ljudi, s katerimi se pogovarjamo o možnosti kandidature. Trenutno torej potekajo pogovori na interni ravni, znotraj SLS. Moram povedati, da izjemo cenim gospoda Logarja, ki je s svojo preiskovalno komisijo naredil preboj, kakršnih je bilo v Sloveniji v času parlamentarne demokracije zelo malo. Mislim, da si je pridobil ugled, ki presega zgolj politične strankarske okvire. Zato obstaja možnost, da pride tudi do dogovora o naši podpori.
Janez Podobnik je postal predsednik SLS leta 2003. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Mi bomo tudi uradno stališče stranke pod novim vodstvom oblikovali predvidoma v roku 10 dni. Pred tem podpisom se s Francem Bogovičem o tem nisva pogovarjala, saj takrat še nisem imel nikakršne funkcije v stranki, zato je njegova odločitev popolnoma legitimna. Moje stališče, ki ga bom predlagal tudi na izvršilnem odboru, je tu nekoliko drugačno: arbitražna odločitev gotovo ni dobra za Slovenijo, zato je povsem nepotrebno in škodljivo, da slovenski politiki pritiskajo na evropsko politiko, naj prisili Hrvaško k izvajanju arbitražne odločitve. Slovenija in predvsem ključni ljudje morajo začeti razmišljati, kaj počnejo, in naj čim prej nehajo delati v lastno škodo.
Naj tudi ponovim stališče, da bo SLS v primeru, da bi ob hrvaškem zavračanju arbitraže kdor koli izvajal aktivnosti, ki bi predstavljale prenos slovenskega ozemlja pod ingerenco Hrvaške, proti vsakomur od teh sprožila postopek suma storitve kaznivega dejanje po 350. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Tak primer se je skoraj že zgodil v primeru občinskih svetnikov in župana piranske občine, ki so bili pred sprejetjem sklepa, da ne glede na hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe slovenske zaselke ob Dragonji prepišejo oziroma predajo Hrvaški.
Po našem mnenju je treba preprosto razmisliti, kako naprej. Povedati, da če za Hrvaško stvar ni sprejemljiva, je potreben razmislek, kako morda tudi s pogovori, toda ne o izvajanju arbitražne odločitve, ampak o iskanju pravične mejne rešitve, priti do dogovora.
Znani ste bili kot borec za južno mejo, ustanovili ste Zavod 25. junija. Ali zavod še deluje?
Zavod je bil aktiven vedno ob konkretnih potrebah. Ko je šlo za referendum o arbitraži, smo bili aktivni, bili smo proti tovrstni arbitraži, za katero se je pokazalo, da ni rešila ničesar, ampak je eden od redkih učinkov ta, da slovenski ribiči za lov v slovenskem morju dobivajo visoke kazni od Hrvaške. Aktivni smo bili tudi pri pripravi slovenskega memoranduma, kjer pa žal slovenski predstavniki številnih dokumentov niso upoštevali oziroma ustrezno vključili.
Tudi brat Janez kaj razmišlja o vrnitvi v politiko? Kaj je vam rekel?
On je zelo podprl mojo pripravljenost, da se skušam angažirati ob mladem podpredsedniku Motalnu, ki ga vidim kot svojega naslednika. Za kongres je napisal tudi kakovosten osnutek resolucije o slovenstvu. Bil je eden od tistih, ki je ob moji izključitvi protestno odstopil in je ob moji ponovni vključitvi v SLS tudi sam postal član. Osebno bi si želel, da bi se vključil v mednarodne aktivnosti SLS, kjer je zelo prepoznaven, kot tudi na mestni ravni v Ljubljani, kjer želimo okrepiti dosedanjo ekipo. Verjamem, da bo pomagal po svojih najboljših močeh.
