Pogovor s Slovencem Rokom, ki je premagal novi koronavirus
Po kakšnih dveh tednih od prvega simptoma se je Rok Borštnik že počutil popolnoma zdravega.
Odpri galerijo
Število mrtvih, okuženih z novo koronavirusno boleznijo 19, se je v samo 24 urah povzpelo na 15. Testi so do danes prisotnost virusa sars-cov-2 zaznali v 802 vzorcih (to pomeni, da je smrtnost med potrjeno okuženimi 1,9-odstotna). Med pozitivnimi je bil tudi vzorec Roka Borštnika, ki pa je do danes bolezen uradno že prebolel (dva zaporedna testa na prisotnost virusa sta bila negativna). Nekaj je k temu pripomogla tudi sreča v vsej tej nesreči, saj je zbolel za blažjo obliko, ki se je ustavila v zgornjih dihalih (bolezen pri nekaterih najde pot v pljuča, kar je lahko tudi usodno). Kljub temu je bilo treba kar nekaj časa in (samo)discipline, da je lahko ponovno objel svoji še ne leto staro hčer in ženo.
Njegovo srečanje z novim koronavirusom se je začelo, še preden smo v Sloveniji imeli prvo potrjeno okužbo. Rok se je namreč mudil na popotovanju po Maroku (od tam je po uradnih podatkih prišel prvookuženi v Sloveniji) in tam je dobil občutek, da se je rahlo prehladil. Ko so z zdravniki skupaj brskali po njegovem spominu, so ugotovili, da so se prvi znaki pokazali 28. ali 29. februarja. Tisti dan se je na afriški celini zbudil z glavobolom. Predvideva, da je takrat imel tudi vročino, a termometra na poti pač ni imel. Enostavno je vzel tableto, nekaj ur poležal, nato pa še štiri dni užival v lepotah, ki mu jih je nudilo mesto. Edina simptoma, ki ju je sam opazil, sta bila hripav glas in kašelj, kot pri rahlem prehladu.
V dneh, ko je bival na infekcijski kliniki, se je število okuženih v Sloveniji naglo povečevalo (to je kazalo, da je treba zagotoviti čim več mest za tiste, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje), zato so ga po petih dneh (10. marca), ker praktično ni imel težav, z izjemo dveh manjših znakov bolezni, poslali v domačo strogo samoizolacijo. Še preden so ga poslali domov, so ga vprašali, ali je takšna izolacija doma sploh mogoča. Ker je bila, je Rok smel domov. Dobil je jasna navodila, tudi pisna. Za nas jih je strnil: prezračevanja na dve uri, samoizolacija in nobenih stikov z drugimi, nobena stvar ne sme iz sobe, niti smeti ne. Od žene in otroka se je umaknil v svojo sobo, uporabljal je svojo kopalnico in v vsem tem času ni bil v neposrednem stiku z domačimi. Da ni bil lačen, je poskrbela žena. Hrano in pijačo mu je odložila na hodniku in se umaknila. Še preden je Rok odprl vrata svoje začasne sobe, si je, da ne bi trosil virusa, za vsak primer nadel še masko. Pobral je nastavljeno, nato pa vrata svoje sobe spet skrbno zaprl. Posodo je opral v svoji kopalnici, nenehno pa so pazili, da nič od tega, kar je uporabljal, ni prišlo v stik z drugimi.
Kljub negativnemu rezultata brisa, ki je nakazoval, da 12. marca virusa v njegovem telesu ni več (rezultat je izvedel kasneje), se takrat še ni počutil zdravega. Šele kakšna dva dni po prvem negativnem brisu je začutil, da je premagal bolezen. Bila je sobota zjutraj – to je bilo kakšen 14. ali 15. dan od domnevno prvih znakov okužbe – , ko se je zbudil poln energije, pa tudi glas je bil spet pravi. A samoizolacije še ni bilo konec.
Njegovo srečanje z novim koronavirusom se je začelo, še preden smo v Sloveniji imeli prvo potrjeno okužbo. Rok se je namreč mudil na popotovanju po Maroku (od tam je po uradnih podatkih prišel prvookuženi v Sloveniji) in tam je dobil občutek, da se je rahlo prehladil. Ko so z zdravniki skupaj brskali po njegovem spominu, so ugotovili, da so se prvi znaki pokazali 28. ali 29. februarja. Tisti dan se je na afriški celini zbudil z glavobolom. Predvideva, da je takrat imel tudi vročino, a termometra na poti pač ni imel. Enostavno je vzel tableto, nekaj ur poležal, nato pa še štiri dni užival v lepotah, ki mu jih je nudilo mesto. Edina simptoma, ki ju je sam opazil, sta bila hripav glas in kašelj, kot pri rahlem prehladu.
Klici pristojnim potrdili strah
Kmalu po povratku v domovino je izvedel, da imamo v Sloveniji prvo osebo, pozitivno na novi koronavirus. Hitro ga je dosegla vest, da je okuženi prišel iz Maroka. Rok si je mislil, da pač veliko Slovencev potuje v Maroko, a je kljub temu sledilo poizvedovanje o podatkih okužene osebe. Klici pristojnim so potrdili strah: Rok je bil med potovanjem po Maroku v stiku z osebo, okuženo z novim koronavirsom. Na podlagi tega so ga povabili na infekcijsko kliniko in opravili test. Bris je potrdil prisotnost sars-cov-2 v njegovem telesu. Ker je bilo število okuženih takrat še zelo majhno, so ga 5. marca sprejeli na infekcijsko kliniko v Ljubljani. Rok pravi, da je bilo zdravstveno osebje vrhunsko in ustrezno usposobljeno, ves čas previdno in zelo prijazno. Zdravila za novi koronavirus resda ni, so pa mu zdravniki in zdravstveno osebje ves čas posvečali veliko pozornosti – spremljanje saturacije krvi s kisikom, pritiska, temperature, jemali so mu vzorce krvi, vode, blata in brisov iz nosu. Vsi vzorci, razen brisa iz nosu, so kazali, da je zdrav. Kako pa se je počutil on? Imel je hripav glas in bil je rahlo utrujen.Zelo pomembno se mi zdi, da se spoštuje navodila zdravnikov in strokovnjakov. Če sumiš, da si okužen, greš nemudoma v samoizolacijo in res prekineš stike, si razkužuješ roke, redno zračiš prostore. Ukrepi so enostavni, ampak učinkoviti, saj lahko povem, da delujejo: pri nas v družini ni nobeden zbolel.
V dneh, ko je bival na infekcijski kliniki, se je število okuženih v Sloveniji naglo povečevalo (to je kazalo, da je treba zagotoviti čim več mest za tiste, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje), zato so ga po petih dneh (10. marca), ker praktično ni imel težav, z izjemo dveh manjših znakov bolezni, poslali v domačo strogo samoizolacijo. Še preden so ga poslali domov, so ga vprašali, ali je takšna izolacija doma sploh mogoča. Ker je bila, je Rok smel domov. Dobil je jasna navodila, tudi pisna. Za nas jih je strnil: prezračevanja na dve uri, samoizolacija in nobenih stikov z drugimi, nobena stvar ne sme iz sobe, niti smeti ne. Od žene in otroka se je umaknil v svojo sobo, uporabljal je svojo kopalnico in v vsem tem času ni bil v neposrednem stiku z domačimi. Da ni bil lačen, je poskrbela žena. Hrano in pijačo mu je odložila na hodniku in se umaknila. Še preden je Rok odprl vrata svoje začasne sobe, si je, da ne bi trosil virusa, za vsak primer nadel še masko. Pobral je nastavljeno, nato pa vrata svoje sobe spet skrbno zaprl. Posodo je opral v svoji kopalnici, nenehno pa so pazili, da nič od tega, kar je uporabljal, ni prišlo v stik z drugimi.
Hripavost in utrujenost ostala, test pa negativen
12. marca so opravili kontrolni bris na infekcijski kliniki. Rok je pričakoval, da bo še vedno pozitiven, saj je imel še vedno hripav glas, pa tudi rahlo utrujen je še bil. A rezultat je bil negativen. Kljub temu to še ni bilo dovolj, da se mu prekliče samoizolacija in omogočijo fizični stiki z družino. Za to sta namreč potrebna dva zaporedna negativna brisa (če je prvi bris negativen, sledi še kontrolni).Med izolacijo v bolnišnici mu je čas dokaj hitro minil, saj je imel veliko dela s samim sabo. Izpostavlja tudi velik pritisk okolice (v smislu 'joj, vi zboleli'). Stotino klicev je prejel, opravil veliko komunikacije, tudi z mediji. Ljudje so zastavljali veliko vprašanj, želeli so veliko informacij. Ko so ga odpustili iz bolnišnice in je bil socialni pritisk mimo, se je končno znašel v domačem okolju. A do toplih objemov žene in hčerke še vedno ni mogel: »Je težko, ampak veš, da delaš v dobro otroka, družine. In ko imaš podporo doma, ko skrbijo tako zate in si z njimi ves čas v stiku, je vsaj nekoliko lažje.« V vsem tem času sta z ženo veliko komunicirala prek whatsappa, nenehno mu je pošiljala videe, kaj počne njuna hči. Ko danes gleda nazaj, se mu zdi smešno, saj sta bila tako blizu, pa vseeno tako daleč. Skoraj vsaj dan sta po kakšne pol ure klepetala 'v živo'. To je bilo mogoče, saj do sobe vodi precej dolg hodnik. Na eno stran se je postavila ona, na drugo pa on. Ob tem sta imela odprto okno, saj so ga na infekcijski kliniki še posebej opozorili, da je nujno redno prezračevanje prostorov. Nekoliko so mu čas krajšali tudi vestni zdravniki, ki so ga vsak dan klicali in preverjali, kakšno je njegovo zdravstveno stanje.
Kljub negativnemu rezultata brisa, ki je nakazoval, da 12. marca virusa v njegovem telesu ni več (rezultat je izvedel kasneje), se takrat še ni počutil zdravega. Šele kakšna dva dni po prvem negativnem brisu je začutil, da je premagal bolezen. Bila je sobota zjutraj – to je bilo kakšen 14. ali 15. dan od domnevno prvih znakov okužbe – , ko se je zbudil poln energije, pa tudi glas je bil spet pravi. A samoizolacije še ni bilo konec.