BODITE PRIPRAVLJENI
Pozimi v gore tudi s kompasom
Sneg in led zahtevata popolnoma drugačen pristop h gorniškim turam. Matjaž Šerkezi opozarja na zavajajoče planinske nasvete na spletu.
Odpri galerijo
Zima je zagrizla v deželo, vrhovi gora pa so že nekaj časa pobeljeni. Prihaja čas, ko razmere zahtevajo popolnoma drugačen način hoje v visokogorju in pozneje, ko se snežna odeja spusti, tudi po hribovju. »Odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe. Zato se v gore odpravimo premišljeno in odgovorno, znanje pa pridobimo pri kredibilnih in strokovno usposobljenih kadrih in ne na družabnih omrežjih,« je povedal načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar: »Dnevi so kratki, planinske koče zaprte, v gorah pa je sneg in z njim temperature pod lediščem in večkrat močan veter. Megla pogosto zmanjša vidljivost in neizkušenega planinca hitro zapelje na napačno pot, pokrajina postane povsod enaka, človeka zajame panika in hitro se lahko zgodi nesreča zaradi padca čez skalni skok ali zdrsa na mokri podlagi. Posamezniki se vse prevečkrat v hribe podajo brez ustrezne opreme, pozabijo na čelno svetilko, prvo pomoč, topla oblačila, potem pa jih preseneti noč ali zgrešijo pot zaradi slabe vidljivosti.«
»Pri pripravi na turo se moramo vprašati, ali naše znanje in izkušnje ustrezajo zahtevnosti izbrane ture. Vse več planincev se v gore odpravi s primerno opremo, ne znajo pa je uporabljati ali jo uporabljajo napačno. Dereze na nogah in pohodne palice v rokah, cepin v rokah brez rokavic, široke hlače, glava, ki ni pokrita s čelado, trakovi, ki visijo prek kolen, navezava na vrv z napačnim vozlom ali naveza dveh planincev brez varovanja, lavinska žolna na vrhu oblačil ali v nahrbtniku, z derezicami na vrh dvatisočakov ... Vse to so smrtne in nevarne kombinacije, ki se jih neizkušeni ne zavedajo. Ob zdrsu ali padcu so ključne prve sekunde in še najbolj vešči alpinisti jih težko izpeljejo, kaj šele nekdo, ki zaustavljanja s cepinom še nikoli ni poskusil in na rokah nima rokavic. V trenutku bo ostal brez kože in mišic na roki, izpustil cepin, sam pa bo brez nadzora po pobočju zdrsnil kot poln nahrbtnik,« razloži inštruktor gorskega reševanja in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Ob padcu odločajo prve sekunde
Treba je poudariti, da se v zimskem času spremeni videz pokrajine. Če jo poznamo iz poletnih dni, je morda ne bomo prepoznali tudi pozimi. Poleti dobro vidna planinska pot je – pokrita z listjem ali snežno odejo – slabo opazna. »Zato je zelo pomembnodobro znanje iz orientacije in predvsem, da imamo s sabo kakovosten planinski zemljevid in kompas,« razloži Gričar in dodaja, da nam bo prav prišla kakšna aplikacija z navigacijo na pametnem telefonu, priporoča LocusMap, a opozarja, da naj ne bo zamenjava za tiskan zemljevid.
Razvrščanje plazov
Snežni plazovi se razvrščajo na tri načine: po vrsti snega (plazovi suhega nesprijetega snega, suhega sprijetega, mokrega nesprijetega in mokrega sprijetega), po splazelih plasteh (vrhnji plaz – kadar se splazi le vrhnja ali nekaj vrhnjih plasti snežne odeje, talni – pobere snežno odejo do tal in mešani plaz – nastane, ko vrhnji plaz v spodnjem delu plaznice potisne v gibanje celotno snežno odejo) ter po načinu gibanja (tekoči – plazovina teče, se kotali, drsi strnjena in pršni plaz – plazovina se pomeša z zrakom, se dvigne nad podlago ter lebdeča nad njo drvi v globino).
Snežni plazovi se razvrščajo na tri načine: po vrsti snega (plazovi suhega nesprijetega snega, suhega sprijetega, mokrega nesprijetega in mokrega sprijetega), po splazelih plasteh (vrhnji plaz – kadar se splazi le vrhnja ali nekaj vrhnjih plasti snežne odeje, talni – pobere snežno odejo do tal in mešani plaz – nastane, ko vrhnji plaz v spodnjem delu plaznice potisne v gibanje celotno snežno odejo) ter po načinu gibanja (tekoči – plazovina teče, se kotali, drsi strnjena in pršni plaz – plazovina se pomeša z zrakom, se dvigne nad podlago ter lebdeča nad njo drvi v globino).
»Pri pripravi na turo se moramo vprašati, ali naše znanje in izkušnje ustrezajo zahtevnosti izbrane ture. Vse več planincev se v gore odpravi s primerno opremo, ne znajo pa je uporabljati ali jo uporabljajo napačno. Dereze na nogah in pohodne palice v rokah, cepin v rokah brez rokavic, široke hlače, glava, ki ni pokrita s čelado, trakovi, ki visijo prek kolen, navezava na vrv z napačnim vozlom ali naveza dveh planincev brez varovanja, lavinska žolna na vrhu oblačil ali v nahrbtniku, z derezicami na vrh dvatisočakov ... Vse to so smrtne in nevarne kombinacije, ki se jih neizkušeni ne zavedajo. Ob zdrsu ali padcu so ključne prve sekunde in še najbolj vešči alpinisti jih težko izpeljejo, kaj šele nekdo, ki zaustavljanja s cepinom še nikoli ni poskusil in na rokah nima rokavic. V trenutku bo ostal brez kože in mišic na roki, izpustil cepin, sam pa bo brez nadzora po pobočju zdrsnil kot poln nahrbtnik,« razloži inštruktor gorskega reševanja in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.