ARBITRAŽA
Razkrivamo, kaj je Slovenija napisala v tožbi proti Hrvaški
Povzetek tožbe je objavljen v Uradnem listu EU.
Odpri galerijo
Piranski zaliv. FOTO: Mavric Pivk, Delo
LJUBLJANA, BRUSELJ – Dan po deveti obletnici podpisa arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško je v Uradnem listu EU objavljen povzetek tožbe, ki jo je Ljubljana vložila proti Zagrebu zaradi hrvaškega nespoštovanja odločitve sodišča v Haagu, ki je v skladu z arbitražnim dogovorom določilo kopensko in morsko mejo med državama.
Vlada prejšnjega premierja Mira Cerarja je tožbo proti Hrvaški vložila 13. julija letos, in to brez podpore Evropske komisije, čeprav je kasneje prišlo v javnost, da je pravna služba komisije v veliki večini podprla slovenske pravne argumente.
Vlada prejšnjega premierja Mira Cerarja je tožbo proti Hrvaški vložila 13. julija letos, in to brez podpore Evropske komisije, čeprav je kasneje prišlo v javnost, da je pravna služba komisije v veliki večini podprla slovenske pravne argumente.
Zakaj tožba proti Hrvaški ni javna?
Znano je, da je Slovenija želela, da bi Evropska komisija sodelovala pri tožbi, ki jo je Ljubljana vložila na Sodišče EU proti Zagrebu zaradi nespoštovanja evropskega prava, ker Hrvaška ne želi uveljaviti arbitražne odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško. Komisija je sporočila politično odločitev, da pri tožbi ne bo sodelovala in da gre za dvostransko vprašanje.
Tožbo je nato Cerarjeva vlada vložila sama, vsebina tožbe pa slovenski javnosti ni znana. Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da je v postopkih, ko država toži državo, tožba ni javna, da pa bo sodišče njen povzetek objavilo v Uradnem listu EU.
V poslovniku sodišča piše, da sojenje poteka v jeziku tožene stranke, zato bo moralo sodišče tožbo najprej prevesti v hrvaščino. Tako bo tudi minilo še nekaj časa, preden bo Hrvaška uradno tožbo dobila v roke.
Na Sodišču EU je bilo doslej v skladu z 259. členom Pogodbe o delovanju EU vloženih malo tožb ene države proti drugi. Nekatere izmed teh tožb so bile umaknjene, druge je sodišče zavrnilo, doslej pa je le pri štirih izreklo sodbo.
Znano je, da je Slovenija želela, da bi Evropska komisija sodelovala pri tožbi, ki jo je Ljubljana vložila na Sodišče EU proti Zagrebu zaradi nespoštovanja evropskega prava, ker Hrvaška ne želi uveljaviti arbitražne odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško. Komisija je sporočila politično odločitev, da pri tožbi ne bo sodelovala in da gre za dvostransko vprašanje.
Tožbo je nato Cerarjeva vlada vložila sama, vsebina tožbe pa slovenski javnosti ni znana. Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da je v postopkih, ko država toži državo, tožba ni javna, da pa bo sodišče njen povzetek objavilo v Uradnem listu EU.
V poslovniku sodišča piše, da sojenje poteka v jeziku tožene stranke, zato bo moralo sodišče tožbo najprej prevesti v hrvaščino. Tako bo tudi minilo še nekaj časa, preden bo Hrvaška uradno tožbo dobila v roke.
Na Sodišču EU je bilo doslej v skladu z 259. členom Pogodbe o delovanju EU vloženih malo tožb ene države proti drugi. Nekatere izmed teh tožb so bile umaknjene, druge je sodišče zavrnilo, doslej pa je le pri štirih izreklo sodbo.
