POSLABŠANJE STANJA JAVNIH FINANC
Pregledali so ukrepe iz koalicijskega sporazuma in izid ni spodbuden
Fiskalni svet razkriva tudi, kaj bi novi šok, če pride do njega, pomenil za naše javne finance.
Odpri galerijo
Marjan Šarec. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
LJUBLJANA – Fiskalni svet je pripravil oceno javnofinančnih in makroekonomskih posledic koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi za mandatno obdobje 2018–2022. In njihovi izračuni niso najbolj spodbudni, ne glede na to pa poudarjajo, da je zaradi nedorečenosti otežena izdelava natančnejših ocen javnofinančnih in makroekonomskih posledic ukrepov nove vlade.
Fiskalni svet je tako po pregledu koalicijske pogodbe ugotovil:
Nekateri že napovedujejo novo krizo. In kaj bi novi šok pomenil za Slovenijo? »Ob trenutni razmeroma visoki ravni javnega dolga je prostor za aktivno delovanje fiskalne politike ob nastopu novih negativnih šokov omejen,« so jasni.
Fiskalni svet je tako po pregledu koalicijske pogodbe ugotovil:
- Dosledno izvajanje predvidenih ukrepov bi lahko znatno poslabšalo stanje javnih financ, kar bi vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. To bi glede na ciklični položaj gospodarstva pomenilo prociklično in s tem neustrezno fiskalno politiko.
- Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja država, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi precej manj natančno opredeljeni.
- Ob izvajanju predvidenih ukrepov iz koalicijske pogodbe bi bilo za zagotovitev vzdržnosti javnih financ treba skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma zmanjšati druge izdatke ali občutno dodatno povečati prihodke z ukrepi, ki jih v tem trenutku večinoma ni mogoče kvantificirati.
- Predvideni ukrepi bi sicer le na kratek rok dodatno spodbudili gospodarsko rast, a na račun slabšanja fiskalnega položaja in ostalih makroekonomskih ravnotežij.
- Koalicijska pogodba ne naslavlja v zadostni meri dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in s financiranjem sistemov socialne zaščite, oziroma se tveganja na teh področjih celo večajo. Predvideni ukrepi s teh področij namreč pretežno naslavljajo socialni položaj upokojencev. Sprejet naj bi bil zakon o dolgotrajni oskrbi in oblikovan demografski sklad. Ob tem ta ukrepa nista natančneje vsebinsko in terminsko opredeljena.
Nekateri že napovedujejo novo krizo. In kaj bi novi šok pomenil za Slovenijo? »Ob trenutni razmeroma visoki ravni javnega dolga je prostor za aktivno delovanje fiskalne politike ob nastopu novih negativnih šokov omejen,« so jasni.
