Razkrivamo, kdo novači filipinske delavce za delo v Sloveniji in kdaj pridejo
Pogovarjali smo se s pobudnikom delegacije, ki se je udeležil obiska pri filipinskem podsekretarju na ministrstvu za delo.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Po objavi članka na portalu Slovenskih novic, da je Slovenija zainteresirana za prihod več tisoč delavcev s Filipinov, je završalo. Čeprav je filipinski podsekretar na ministrstvu za delo Silvestre Bello poudaril, da se je na to temo srečal na željo slovenskih uradnikov, o tem po naših informacijah niso bili obveščeni ne ministrstvo za delo ne ministrstvo za zdravje ne zavod za zaposlovanje. A že dan po objavi smo prišli na sled, kdo od Slovencev je organiziral delegacijo, ki se je v ponedeljek mudila na Filipinih z željo po dogovoru za uvoz filipinskih delavcev.
Vladno-gospodarska delegacija na Filipine je bila organizirana pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleša Cantaruttija, v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, javne agencije SPIRIT Slovenija in Konzulata Republike Filipini. Tem se je pridružilo še devet slovenskih podjetij, od katerih se približno polovica zanima za uvoz delovne sile v Slovenijo, nam je povedal Debelak.
Izvoz delovne sile je za Filipine ena bolj organiziranih dejavnosti. Po Debelakovih besedah jih več kot 10 milijonov dela po svetu in že pri naših sosedih, v Avstriji, jih je že več deset tisočev. Sam meni, da se tudi Slovenija pri migracijah ne bi smela predati stihiji, da kdor pride, pride, temveč bi morali migracijo začeti upravljati in začeti izbirati, iz katerih držav si jih želimo. »Če je to Azija, naj bodo potem Filipini zaradi vrednot in ker so preverjeni delavci.«
Slovenija ima trenutno dogovor za uvoz delovne sile s Srbijo in z BiH. Zakaj bi bil naslednji dogovor ravno s Filipini? »Filipini so ena najhitreje rastočih držav v JV Aziji in imajo populacijo hot spot, kar pomeni, da je povprečna starost 22–23 let in izredna rast se še pričakuje. Najbolj bistveno pa je tudi to, da so edina ali ena redkih azijskih držav, kjer je več kot 90 odstotkov prebivalcev krščanske veroizpovedi. To pomeni, da imajo evropsko kulturo. Dolgo časa so bili pod Španci, nato Američani, njihov uradni jezik pa je angleščina,« našteva Debelak.
Prepričan je, da bi Filipinci tako zapolnili slovenski primanjkljaj v specialnih dejavnostih, kot so specialno varjenje, turizem, v proizvodnih dejavnost, kot je mesarstvo, in logistiki, kjer je veliko povpraševanje po kvalificiranih voznikih. »Kar se je prej črpalo iz kadrovskega bazena Jugoslavije, je presahnilo ali pa delavci, ki pridejo v EU, pot nadaljujejo v Nemčijo.«
Kako je z zaposlovanjem medicinskega osebja? »To je najtrši oreh od vseh potencialnih kadrov pri zaposlovanju, saj sta največji oviri jezik in nostrifikacija spričevala. Filipinsko zdravstveno osebje je izredno dobro in sposobno.«
Na vprašanje, zakaj o nameri za uvoz do 5.000 Filipincev v Slovenijo niso bili obveščeni na ministrstvu za delo, nam je Debelak odgovoril: »Niso bili obveščeni, ker je delegacijo organiziral GZS. Če smo imeli sestanek v ponedeljek in je članek takrat prišel v filipinske medije, nam naše vladne strani še ni uspelo obvestiti.« Vladno delegacijo je sicer vodil Cantarutti, ki naj bi v prihodnje usklajeval vsa resorna ministrstva, da bi bil memorandum o prihodu Filipincev kar najhitreje podpisan. Filipinski podsekretar Bello je sicer omenjali možnost podpisa bilateralnega dogovora v roku treh mesecev oziroma nekje do spomladi, a da se je še prej potrebno uskladiti »glede provizije in pogodbenih obrazcev«.
Preberite tudi: V Slovenijo prihaja več tisoč Filipincev: medicinske sestre, šoferji, gradbeniki ...
»Pred pol ure sem se vrnil s Filipinov. Sem pobudnik delegacije, ki je bila tam. Veliko smo se pogovarjali o potencialnem prihodu tamkajšnjih delavcev v Slovenijo,« nam je povedal častni konzul Filipinov Srečko Debelak.
Vladno-gospodarska delegacija na Filipine je bila organizirana pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleša Cantaruttija, v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, javne agencije SPIRIT Slovenija in Konzulata Republike Filipini. Tem se je pridružilo še devet slovenskih podjetij, od katerih se približno polovica zanima za uvoz delovne sile v Slovenijo, nam je povedal Debelak.
»V Avstriji že dela več deset tisočev Filipincev«
Debelak meni, da uvoz delovne sile ne bo mogoč čez noč, a bodo vložili vse napore v to, da bodo postopek pohitrili in poenostavili pridobitev delovne vize za filipinske državljane. »Največji problem je, ker Slovenija na Filipinih nima svojega diplomatskega predstavništva, s čimer se potencialnim delavcem zaplete pri pridobivanju vize. To zanje zahteve eno do dve potovanji do Tokia, Indije ali na Kitajsko. Ker Filipinci tudi za te države rabijo vizo, postaneta potovanje in pridobivanje potrebne dokumentacije izredno drago, s tem pa selitev manj atraktivna.« Sam rešitev za hitrejši postopek uvoza vidi v odprtju novega veleposlaništva. »V bližnji prihodnosti bi bilo dobro, da se na Filipinih odpre diplomatsko slovensko predstavništvo«.
Izvoz delovne sile je za Filipine ena bolj organiziranih dejavnosti. Po Debelakovih besedah jih več kot 10 milijonov dela po svetu in že pri naših sosedih, v Avstriji, jih je že več deset tisočev. Sam meni, da se tudi Slovenija pri migracijah ne bi smela predati stihiji, da kdor pride, pride, temveč bi morali migracijo začeti upravljati in začeti izbirati, iz katerih držav si jih želimo. »Če je to Azija, naj bodo potem Filipini zaradi vrednot in ker so preverjeni delavci.«
»Filipinci so preverjeni delavci, družijo nas podobne vrednote«
Slovenija ima trenutno dogovor za uvoz delovne sile s Srbijo in z BiH. Zakaj bi bil naslednji dogovor ravno s Filipini? »Filipini so ena najhitreje rastočih držav v JV Aziji in imajo populacijo hot spot, kar pomeni, da je povprečna starost 22–23 let in izredna rast se še pričakuje. Najbolj bistveno pa je tudi to, da so edina ali ena redkih azijskih držav, kjer je več kot 90 odstotkov prebivalcev krščanske veroizpovedi. To pomeni, da imajo evropsko kulturo. Dolgo časa so bili pod Španci, nato Američani, njihov uradni jezik pa je angleščina,« našteva Debelak.
Jugoslovanski kadrovski bazen je presahnil
Prepričan je, da bi Filipinci tako zapolnili slovenski primanjkljaj v specialnih dejavnostih, kot so specialno varjenje, turizem, v proizvodnih dejavnost, kot je mesarstvo, in logistiki, kjer je veliko povpraševanje po kvalificiranih voznikih. »Kar se je prej črpalo iz kadrovskega bazena Jugoslavije, je presahnilo ali pa delavci, ki pridejo v EU, pot nadaljujejo v Nemčijo.«
Kako je z zaposlovanjem medicinskega osebja? »To je najtrši oreh od vseh potencialnih kadrov pri zaposlovanju, saj sta največji oviri jezik in nostrifikacija spričevala. Filipinsko zdravstveno osebje je izredno dobro in sposobno.«
Na vprašanje, zakaj o nameri za uvoz do 5.000 Filipincev v Slovenijo niso bili obveščeni na ministrstvu za delo, nam je Debelak odgovoril: »Niso bili obveščeni, ker je delegacijo organiziral GZS. Če smo imeli sestanek v ponedeljek in je članek takrat prišel v filipinske medije, nam naše vladne strani še ni uspelo obvestiti.« Vladno delegacijo je sicer vodil Cantarutti, ki naj bi v prihodnje usklajeval vsa resorna ministrstva, da bi bil memorandum o prihodu Filipincev kar najhitreje podpisan. Filipinski podsekretar Bello je sicer omenjali možnost podpisa bilateralnega dogovora v roku treh mesecev oziroma nekje do spomladi, a da se je še prej potrebno uskladiti »glede provizije in pogodbenih obrazcev«.
Preberite tudi: V Slovenijo prihaja več tisoč Filipincev: medicinske sestre, šoferji, gradbeniki ...
Preberite še:
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro