EVTANAZIJA
Sanja si želi umreti
Dekle, ki boleha za redko obliko raka, ne more več trpeti. Njeni najbližji 20-letnico pri odločitvi za evtanazijo podpirajo.
Odpri galerijo
Trpljenje se je začelo pred šestimi leti. FOTO: Osebni arhiv
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI – Gotovo je staršem in vsem najbližjim svojcem najhuje, ko izvedo, da nekdo od njihovih najdražjih boleha za hudo boleznijo. Še huje je, če strokovnjaki sporočijo, da ni realne možnosti za ozdravitev ljubljene osebe. Takšna tragedija je doletela svojce 20-letnega dekleta iz Slovenskih goric.
Sanja Pertoci iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici že dolgo trpi za hudo in redko obliko raka – osteosarkomom. Pred petimi leti je mladenka zdravljenje s kemoterapijo uspešno prenesla, vendar se je rak po treh letih in pol ponovil. Takrat v hujši obliki – zdravniki so ocenili, da pri nas ni terapije, ki bi dekletu omogočila ozdravitev.
Družina je nato iskala možnosti zdravljenja v tujini. Ker je takšno zdravljenje ogromen finančni strošek, so z dobrodelnimi akcijami nabirali finančno pomoč. Poleti lani ste tudi bralci Slovenskih novic za Sanjino zdravljenje prek Krambergerjevega sklada zbrali 2000 evrov, nakazali smo jih nesrečnemu dekletu, a žal nobena zdravniška pomoč ni bila učinkovita. A družina se ni predala. Kot so se borili prvič, so se borili tudi vse lansko leto, upanja na ozdravitev niso izgubili. Zdaj pa ga je zagrnil temni brezup.
Bolnica in njena družina znova prosita za pomoč dobre ljudi, a tokrat z drugim namenom.
»Žal izgubljamo boj ... Po uspešni operaciji in dvomesečnem okrevanju na intenzivni terapiji torakalne kirurgije v Ljubljani sva za božič končno prišli domov. Sledilo je uspešno okrevanje doma, dokler 21. januarja 2019 nisva imeli kontrole na hematološko-onkološkem oddelku. Dogovorili smo se za nadaljnje zdravljenje, ob odhodu domov pa prejeli predpisan recept za kapljice, ki naj bi Sanji pomagale, da bi bila bolj sproščena, da ne bi mislila na bolezen, da bi lažje spala ... Kapljice, ki jih je po navodilu zdravnikov vzela zvečer, doma, pred spanjem, so bile usodne. Padla je v komo. Po urgentnem obisku v bolnišnici so rekli, da se iz kome ne bo več zbudila oziroma da bijejo zadnje minute, ure.
Sledili so moreči trenutki groze, solza in nemoči ob božanju njene dlani in zadnjem slovesu v mislih, neprespanih noči nadaljnjih dni, ko sem vsak trenutek bedela ob njej. Na srečo so mi dovolili, da je z mano ostajala tudi starejša hči Vesna, tudi ponoči. Po treh dneh se je Sanja prebudila iz kome, stanje glede dihanja se je postopoma izboljševalo. Zaradi kome se je njena dihalna funkcija tako poslabšala, da diha le še s pomočjo kisika. Ukinili so ji vse zdravljenje in naju s kisikom poslali domov umirat, češ da je tako in tako le vprašanje časa, da tečejo le še zadnje ure, morda minute,« nam je žalostne novice sporočila Sanjina mama Dragica.
Pove nam tudi, da je Sanja kljub bolezni in bolečinam popolnoma prisebna, izbrala si je žaro, sliko za zadnje slovo, izrazila želje za cvetje, ki naj krasi njeno zadnje domovanje. »Uničena sem, ne vem, ali še živim,« komaj še pove mati, ki se bo morala posloviti od svojega otroka. Še zadnjič prosi za pomoč. Tokrat ne za zdravljenje svojega otroka, temveč za odhod. Odrešitev.
Sanja je kljub bolezni in bolečinam popolnoma prisebna. FOTO: Osebni arhiv
Sanja Pertoci iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici že dolgo trpi za hudo in redko obliko raka – osteosarkomom. Pred petimi leti je mladenka zdravljenje s kemoterapijo uspešno prenesla, vendar se je rak po treh letih in pol ponovil. Takrat v hujši obliki – zdravniki so ocenili, da pri nas ni terapije, ki bi dekletu omogočila ozdravitev.
Z očetom Stankom in mamo Dragico FOTO: Osebni arhiv
Družina je nato iskala možnosti zdravljenja v tujini. Ker je takšno zdravljenje ogromen finančni strošek, so z dobrodelnimi akcijami nabirali finančno pomoč. Poleti lani ste tudi bralci Slovenskih novic za Sanjino zdravljenje prek Krambergerjevega sklada zbrali 2000 evrov, nakazali smo jih nesrečnemu dekletu, a žal nobena zdravniška pomoč ni bila učinkovita. A družina se ni predala. Kot so se borili prvič, so se borili tudi vse lansko leto, upanja na ozdravitev niso izgubili. Zdaj pa ga je zagrnil temni brezup.
Komaj diha
Bolnica in njena družina znova prosita za pomoč dobre ljudi, a tokrat z drugim namenom.20 let20 let ima Sanja Pertoci.
»Žal izgubljamo boj ... Po uspešni operaciji in dvomesečnem okrevanju na intenzivni terapiji torakalne kirurgije v Ljubljani sva za božič končno prišli domov. Sledilo je uspešno okrevanje doma, dokler 21. januarja 2019 nisva imeli kontrole na hematološko-onkološkem oddelku. Dogovorili smo se za nadaljnje zdravljenje, ob odhodu domov pa prejeli predpisan recept za kapljice, ki naj bi Sanji pomagale, da bi bila bolj sproščena, da ne bi mislila na bolezen, da bi lažje spala ... Kapljice, ki jih je po navodilu zdravnikov vzela zvečer, doma, pred spanjem, so bile usodne. Padla je v komo. Po urgentnem obisku v bolnišnici so rekli, da se iz kome ne bo več zbudila oziroma da bijejo zadnje minute, ure.
Udarec pri telovadbi
Sanjina nočna mora se je začela pred šestimi leti. Sošolka je pri telovadbi v 9. razredu vanjo zalučala žogo. Ta jo je udarila v predel reber. Pojavile so se bolečine. Po večkratnem obisku pri zdravnici, ki poleg počenega rebra ni ugotovila nič posebnega, so se bolečine nadaljevale in po enem letu je zrasla bulica. »Preiskave, ki so sledile, so nas šokirale, saj so nas s pregleda na UKC Maribor še istega dne napotili na UKC Ljubljana in ugotovili diagnozo – rak. Tisto noč sem vso noč prejokala v avtu, saj se mi je zrušil svet. Bulica, ki se je ob rebru kazala navzven, je bila le podaljšek ogromnega tumorja, ki je iz počenega rebra zrasel v prsnem košu in svoj pohod nadaljeval med rebroma navzven,« nam je lani zaupala Sanjina mati.
Sanjina nočna mora se je začela pred šestimi leti. Sošolka je pri telovadbi v 9. razredu vanjo zalučala žogo. Ta jo je udarila v predel reber. Pojavile so se bolečine. Po večkratnem obisku pri zdravnici, ki poleg počenega rebra ni ugotovila nič posebnega, so se bolečine nadaljevale in po enem letu je zrasla bulica. »Preiskave, ki so sledile, so nas šokirale, saj so nas s pregleda na UKC Maribor še istega dne napotili na UKC Ljubljana in ugotovili diagnozo – rak. Tisto noč sem vso noč prejokala v avtu, saj se mi je zrušil svet. Bulica, ki se je ob rebru kazala navzven, je bila le podaljšek ogromnega tumorja, ki je iz počenega rebra zrasel v prsnem košu in svoj pohod nadaljeval med rebroma navzven,« nam je lani zaupala Sanjina mati.
Sledili so moreči trenutki groze, solza in nemoči ob božanju njene dlani in zadnjem slovesu v mislih, neprespanih noči nadaljnjih dni, ko sem vsak trenutek bedela ob njej. Na srečo so mi dovolili, da je z mano ostajala tudi starejša hči Vesna, tudi ponoči. Po treh dneh se je Sanja prebudila iz kome, stanje glede dihanja se je postopoma izboljševalo. Zaradi kome se je njena dihalna funkcija tako poslabšala, da diha le še s pomočjo kisika. Ukinili so ji vse zdravljenje in naju s kisikom poslali domov umirat, češ da je tako in tako le vprašanje časa, da tečejo le še zadnje ure, morda minute,« nam je žalostne novice sporočila Sanjina mama Dragica.
Odrešitev
Sanja je že mesec dni doma, trpi za neznosnimi bolečinami v prsnem košu, ne ublaži jih niti morfij. »Sanjina zadnja želja, ki jo proseče ponavlja iz dneva v dan, je, da jo nekako spravim do Belgije ali Nizozemske, kjer je dovoljena evtanazija. Zavedam se, da ni enostavno in da je vse povezano z ogromnimi finančnimi stroški. Evtanazija za tujce se plača, natančnega zneska ne vem, vendar baje nekje okrog 8000 evrov. Tu je še prevoz do tja, z avtom ni mogoče, saj je na kisiku, ter vrnitev posmrtnih ostankov v domovino. Poskušam vzeti kredit, vendar ne vem, ali bo mogoče, saj plačujem že kredit za hišo. Odziv klinike v Belgiji je bil hiter, čakamo le še na posredovanje zdravstvenih podatkov specialista v Ljubljani, o izčrpnosti zdravljenja ter odobritev. Čaka me najhujši trenutek, odhod v tujino, kjer bom zadnjič izpustila njeno nežno dlan. Čaka nas le še boleče slovo. Preživljam najhujšo možno nočno moro tega življenja. Rada bi se zbudila ... Zdi se mi, da le sanjam ... A niso le sanje,« nam je zaupala strta mati Dragica.Čaka me najhujši trenutek, odhod v tujino, kjer bom zadnjič izpustila njeno nežno dlan.
Pove nam tudi, da je Sanja kljub bolezni in bolečinam popolnoma prisebna, izbrala si je žaro, sliko za zadnje slovo, izrazila želje za cvetje, ki naj krasi njeno zadnje domovanje. »Uničena sem, ne vem, ali še živim,« komaj še pove mati, ki se bo morala posloviti od svojega otroka. Še zadnjič prosi za pomoč. Tokrat ne za zdravljenje svojega otroka, temveč za odhod. Odrešitev.
