Slovenci, tako bomo v trgovinah nakupovali med epidemijo
Nijz kupcem svetuje, naj nepakirane izdelke ob prihodu domov operejo, trgovcem pa, naj omejijo število kupcev v trgovinah.
Odpri galerijo
Tako blizu kupci v trgovinah ne bodo smeli biti več. FOTO: Jože Suhadolnik
Trgovine po Sloveniji so zaradi novega koronavirusa spremenile svoj obratovalni čas, zdaj pa so dobili še priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) o številu potrošnikov, ki so glede na kvadraturo lahko naenkrat prisotni v posameznem poslovnem prostoru.
Glede na strokovna izhodišča na Nijz priporočajo, da posamezen poslovni prostor zagotavlja 20 kvadratnih metrov površine na posamezno stranko, če je v poslovnem prostoru naenkrat prisotnih več strank. Priporočena površina ne vključuje pomožnih prostorov, kot so skladišča, sanitarije, garderobe itd. V primeru večjih prostorov (npr. 100 kvadratnih metrov) je možnost izogibanja preostalim strankam v prostoru in zagotavljanje ustrezne razdalje 1,5 metra lažje in je zato lahko v prostoru prisotnih več kot pet oseb, vsekakor pa priporočajo, da se okvirna površina ne spusti pod mejo 15 kvadratnih metrov na posamezno stranko.
Prostore je treba redno prezračevati. Če gre za naravno prezračevanje, je treba imeti odprta vhodna vrata in dodaten vir zraka (okno, druga vrata ipd.). Če to ni mogoče oziroma je urejen sistem prisilnega prezračevanja, je treba zagotoviti najvišjo mogočo moč prisilnega prezračevanja in imeti odprta vhodna vrata.
Razdalja med čakajočimi pri blagajni naj bo vsaj dva metra, lastnik poslovnega prostora mora določiti največje dovoljeno število strank pri blagajni glede na ureditev prostora in mogoče kapacitete (število blagajn, dolžina prostora ob blagajniškem pultu).
Predlagajo pretočnost strank v (večjih) trgovinah na način, da se loči število strank, ki opravljajo nakupe, in stranke, ki stojijo v vrsti pri blagajni. Ko se mesto ob blagajni izprazni in v vrsto vstopi stranka, ki je opravljala nakupe, se dovoli vstop novi stranki. Glede čakajočih pred poslovnimi prostori predlagajo razdaljo vsaj dva metra med posameznimi strankami.
Lastnikom poslovnih prostorov priporočajo organizacijo dela na način, da vsa opravila, ki jih lahko izvajajo zunaj poslovalnega časa trgovin, izvedejo, ko strank ni v prostoru.
Opozarjajo na ustrezno čiščenje ali razkuževanje nakupovalnih vozičkov in košar, naprav za vnos PIN-številk ter drugih površin in predmetov, ki prihajajo v stik s strankami ob opravljanju storitev. Priporočajo zagotovitev rokavic za enkratno uporabo, ki jih stranka po opravljenih storitvah ustrezno zavrže. Priporočajo, da se izdelki na oddelku delikates sprotno pripravljajo in niso razstavljeni v vitrinah. Kupcem priporočajo, da ostale izdelke, ki niso predpakirani, ob prihodu domov dobro operejo.
Pri izvajanju storitev na prostem, kot so tržnice in prodaja izdelkov na kmetijah, priporočajo, da je razdalja med kupcem in prodajalcem vsaj dva metra ter da se fizični stik med osebama v največji mogoči meri omeji. Tudi v tem primeru kupce opozarjajo, naj izdelke ob prihodu domov dobro operejo.
Podatkov o tveganju pri rokovanju/uživanju toplotno neobdelanih živil ni, glede na podatke o preživetju drugih koronavirusov na površinah med transportom pa sklepajo, da je tveganje majhno. Pri rokovanju z živili svetujejo splošne higienske ukrepe.
Koronavirusi za preživetje potrebujejo živega gostitelja (žival ali človeka). V hrani ne morejo uspevati. Čeprav ni dokazov, da se novi koronavirus sars-cov-2 prenaša s hrano, se priporoča redno in pravilno umivanje rok ter varno pripravo in shranjevanje hrane. Priporoča se, da se živila, ki jih zaužijemo surova (sadje in zelenjavo), temeljito opere.
Zaposlenim v živilskih dejavnostih se svetuje, da upoštevajo splošna priporočila, ki sicer veljajo za zmanjšanje prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni:
– ne hodijo bolni na delo in o nalezljivi bolezni obvestijo delodajalca;
– skrbijo za ustrezno higieno rok in higieno kašlja;
– se izogibajo osebam, ki kažejo znake okužbe dihal;
– varno ravnajo s hrano.
Zaposleni pri delu z živili naj:
– ločeno shranjujejo in pripravljajo surova živila npr. meso in ostala toplotno obdelana živila;
– redno čistijo opremo in površine, ki so bile v stiku s surovimi živili;
– sproti odstranjujejo embalažo, v kateri so bila surova živila;
– živila dobro toplotno obdelajo, zlasti hitro kvarljiva živila, npr. surovo meso itd.
Ravnajo naj skladno z dobro higiensko prakso in že uveljavljenimi standardi, ki veljajo za njihovo področje dela.
Število strank v poslovnih prostorih
Glede na strokovna izhodišča na Nijz priporočajo, da posamezen poslovni prostor zagotavlja 20 kvadratnih metrov površine na posamezno stranko, če je v poslovnem prostoru naenkrat prisotnih več strank. Priporočena površina ne vključuje pomožnih prostorov, kot so skladišča, sanitarije, garderobe itd. V primeru večjih prostorov (npr. 100 kvadratnih metrov) je možnost izogibanja preostalim strankam v prostoru in zagotavljanje ustrezne razdalje 1,5 metra lažje in je zato lahko v prostoru prisotnih več kot pet oseb, vsekakor pa priporočajo, da se okvirna površina ne spusti pod mejo 15 kvadratnih metrov na posamezno stranko.
Prostore je treba redno prezračevati. Če gre za naravno prezračevanje, je treba imeti odprta vhodna vrata in dodaten vir zraka (okno, druga vrata ipd.). Če to ni mogoče oziroma je urejen sistem prisilnega prezračevanja, je treba zagotoviti najvišjo mogočo moč prisilnega prezračevanja in imeti odprta vhodna vrata.
Razdalja med čakajočimi pri blagajni naj bo vsaj dva metra, lastnik poslovnega prostora mora določiti največje dovoljeno število strank pri blagajni glede na ureditev prostora in mogoče kapacitete (število blagajn, dolžina prostora ob blagajniškem pultu).
Predlagajo pretočnost strank v (večjih) trgovinah na način, da se loči število strank, ki opravljajo nakupe, in stranke, ki stojijo v vrsti pri blagajni. Ko se mesto ob blagajni izprazni in v vrsto vstopi stranka, ki je opravljala nakupe, se dovoli vstop novi stranki. Glede čakajočih pred poslovnimi prostori predlagajo razdaljo vsaj dva metra med posameznimi strankami.
Lastnikom poslovnih prostorov priporočajo organizacijo dela na način, da vsa opravila, ki jih lahko izvajajo zunaj poslovalnega časa trgovin, izvedejo, ko strank ni v prostoru.
Opozarjajo na ustrezno čiščenje ali razkuževanje nakupovalnih vozičkov in košar, naprav za vnos PIN-številk ter drugih površin in predmetov, ki prihajajo v stik s strankami ob opravljanju storitev. Priporočajo zagotovitev rokavic za enkratno uporabo, ki jih stranka po opravljenih storitvah ustrezno zavrže. Priporočajo, da se izdelki na oddelku delikates sprotno pripravljajo in niso razstavljeni v vitrinah. Kupcem priporočajo, da ostale izdelke, ki niso predpakirani, ob prihodu domov dobro operejo.
Pri izvajanju storitev na prostem, kot so tržnice in prodaja izdelkov na kmetijah, priporočajo, da je razdalja med kupcem in prodajalcem vsaj dva metra ter da se fizični stik med osebama v največji mogoči meri omeji. Tudi v tem primeru kupce opozarjajo, naj izdelke ob prihodu domov dobro operejo.
Splošna priporočila in podatki
Podatkov o tveganju pri rokovanju/uživanju toplotno neobdelanih živil ni, glede na podatke o preživetju drugih koronavirusov na površinah med transportom pa sklepajo, da je tveganje majhno. Pri rokovanju z živili svetujejo splošne higienske ukrepe.
Koronavirusi za preživetje potrebujejo živega gostitelja (žival ali človeka). V hrani ne morejo uspevati. Čeprav ni dokazov, da se novi koronavirus sars-cov-2 prenaša s hrano, se priporoča redno in pravilno umivanje rok ter varno pripravo in shranjevanje hrane. Priporoča se, da se živila, ki jih zaužijemo surova (sadje in zelenjavo), temeljito opere.
Zaposlenim v živilskih dejavnostih se svetuje, da upoštevajo splošna priporočila, ki sicer veljajo za zmanjšanje prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni:
– ne hodijo bolni na delo in o nalezljivi bolezni obvestijo delodajalca;
– skrbijo za ustrezno higieno rok in higieno kašlja;
– se izogibajo osebam, ki kažejo znake okužbe dihal;
– varno ravnajo s hrano.
Zaposleni pri delu z živili naj:
– ločeno shranjujejo in pripravljajo surova živila npr. meso in ostala toplotno obdelana živila;
– redno čistijo opremo in površine, ki so bile v stiku s surovimi živili;
– sproti odstranjujejo embalažo, v kateri so bila surova živila;
– živila dobro toplotno obdelajo, zlasti hitro kvarljiva živila, npr. surovo meso itd.
Ravnajo naj skladno z dobro higiensko prakso in že uveljavljenimi standardi, ki veljajo za njihovo področje dela.
