Soočenje komentatorjev: bo Mesec minister za delo ali politična dvoživka?

Dogajanje na političnem parketu je v zadnjih dneh vse bolj napeto. Levica ima le pet dni časa, da doreče koalicijsko pogodbo s peterico levosredinskih strank (LMŠ, SD, SMC, Sab in Desus).

Komentatorja neenotna o usodi Levice

Profesor z ljubljanske filozofske fakultete Gorazd Kovačič meni, da bi Levica znala sprejeti Šarčevo ponudbo. Nekdanji minister Matej Lahovnik pa pravi, meni, da bo Levica naredila vse, da ostane dvoživka – da je z eno nogo v vladi, z drugo pa v opoziciji. Lahovnik je prepričan, da na koncu Levica v to vlado ne bo stopila in da bomo dobili manjšinsko vlado, Levica pa bo vseeno podprla njegovo mandatarstvo.

Po mnenju Kovačiča ima Luka Mesec, ki bo na internem referendumu skušal prepričati članstvo za vstop v vlado, dovolj podpore, da svojo stranko popelje v vlado: »Če je Mesec prepričan, da so v pogajanjih dosegli dovolj in se niso izneverili svojemu programu, potem bi lahko vstop v koalicijo brez dilem sprejeli tudi ostali člani stranke.«

Mesec minister za delo?

Komentator Kovačič dodaja, da so Levico pred časom že zapustili člani, ki so se »želeli iti le gibanje in si niso želeli mazati rok z institucionalno politiko«, zato je po njegovem Meščeva ekipa pripravljena sprejeti parlamentarno igro. Vprašanje je le, kaj se bodo dogovorili s morebitnimi koalicijskimi partnerji. Najverjetneje se vidijo v vlogi vodenja ministrstva za delo, družine in socialne zadeve, močno pa se spogledujejo tudi z ministrstvom za okolje in prostor. Ena osrednjih predvolilnih točk Levice je tudi zaustavitev privatizacije, zato je po mnenju Kovačiča najtrši oreh koalicijskega dogovora ravno postopek privatizacije NLB.

Zagotovo je, da koalicijske pogodbe, ki bo veljala za štiri leta, v petih dneh ne bodo mogli doreči, a če bodo stranke uspešno zamejile svoj vrtiček, bi lahko vlada začela delovati. Levica bi s tem pokazala, da je lahko tudi konstruktiven član koalicije.

Kakšen bo rok trajanja vlade z Levico v svojih vrstah, je težko predvideti, zahtevno pa bi bilo ne glede na to, ali vlado vodi Janez Janša ali Marjan Šarec, saj kot pravi Kovačič, se koalicija lahko sesuje obema, srž pa je v podrobnostih.

Lahovnik: Zaradi Levice prihajajo novi davki in še bohotnejši javni sektor?

Če Kovačič meni, da se bo Šarcu in Levici uspelo uskladiti, pa Lahovnik pravi ravno nasprotno. Še več, prepričan je celo, da Levica na koncu v vlado ne bo vstopila. »Šarec ima težavo v tem, da je moral v nekaj dneh po tem, ko se je NSi umaknila iz pogajanj, koalicijsko pogodbo in program nove vlade prilagoditi za 180 stopinj, ker so izhodišča NSi diametralno nasprotna izhodiščem Levice.«

Izpostavil je, da gre za zelo pisano druščino petih oziroma šestih strank, ki imajo različna pričakovanja in interese. »Običajno se, ko gre za tako veliko število strank, zaplete pri kadrovskem razrezu. Ne le pri ministrstvih, temveč tudi pri drugih organih. Drugo vprašanje je, kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo. NSi se je zavzemala za nižje davke na eni strani in omejevanje bohotenja javnega sektorja na drugi, izhodišča levice pa so obratna. Ali to pomeni za večino višje davke in več javnega sektorja? Če bo prišlo do oblikovanja leve vlade z Levico, bodo sindikati javnega sektorja v tem videli veliko priložnost za javne zahteve, gospodarstvo pa bo videlo nevarnost novih davkov in prispevkov. To bi bila vlada, ki bi bila prijazna javnemu sektorju in manj prijazna gospodarstvu,« pravi Lahovnik.


Lahovnik izpostavlja tudi Šarčevo neizkušenost v državni politiki in se sprašuje, kako bo Šarec krotil svoj koalicijski cirkus šestih strank, kjer bosta tudi dva bivša premierja, ki imata več izkušenj. »Če bo taka vlada, pričakujem veliko trenj, predvsem ko bo prišlo do konkretnih vprašanj.« Ob tem izpostavi vprašanje državnega holdinga, kadrovskih vprašanj, usode in vloge slabe banke in vprašanj povezanih s privatizacijo.

Eno je obljubljati nemogoče, drugo pa je realizacija

Na vprašanje, v katerih resorjih bi se levica najbolje znašla in kateri so tisti, ki bi jih utegnili najbolj zanimati, Lahovnik odgovarja: »Levica bo storila vse, kar je mogoče, da bi z eno nogo ostala v opoziciji, z drugo pa bila v vladi. To bo oblika projektne vlade. Mislim, da bodo Šarcu zagotovili podporo pri izvolitvi za mandatarja in neko projektno podporo, v vlado pa ne bodo vstopili. Menim, da si ne želijo odgovornosti za prevzem upravljanja države. Eno je obljubljati nemogoče, drugo pa je realizacija. Mislim, da nimajo želje vstopa v vlado. Povsem mogoče se mi zdi, da bomo dobili manjšinsko vlado s podporo skrajne levice iz opozicije.«

Kdo se je odločil bolje, Tonin ali Mesec?

Po Lahovnikovem mnenju je Matej Tonin s tem, ko je izstopil iz koalicijskih pogajanj, dokazal, da ima s stranko dolgoročne ambicije in da ga ne zanimajo le kratkoročni položaji. »Vsebino je postavil pred svoj položaj in s tem pokazal, da imajo s stranko dolgoročne ambicije. Luka Mesec pa bo imel težavo, če bo Levica vstopila v vlado, ker bodo morali pokazati rezultate, ne pa le obljubljati. Dokler je bil v opoziciji, si je lahko privoščil nesmiselne izjave, ko bo v vladi pa ne bo mogel stresati takih puhlic in političnih floskul. Vsem na levici bi najbolj ustrezalo to, da so z eno nogo v opoziciji in z eno v vladi.«

Ob tem je še dodal, da si težko predstavlja, da bi bil Mesec v vladi uspešen, saj nima operativnih izkušenj z delom v vladi. Izpostavil je tudi, da je to, kar Levica obljublja in za kar se zavzema, neke vrste socialna utopija. »Večine teh zadev ni mogoče realizirati. Eno so pravljice, drugo pa realnost. Tukaj SD in Dejana Židana moti, ker vedo, da Levica iz opozicija obljublja nemogoče, hkrati jih pa napada, da niso dovolj socialdemokratski, zato je tudi Židan Mescu cinično navrgel, naj prevzamejo resor za socialo in delo in se dokažejo z delom. Zanimivo bo gledati ta odnos, a mislim, da bodo naredili vse, da ostanejo dvoživka. Menim, da je bolj verjetno, da bomo dobili opozicijo a in b.«