MEGAPROTIKORONSKI ZAKON

Janša napovedal zamrznitev Slovenije: Predstavljajte si, da smo na vesoljski ladji (VIDEO)

Paket pomoči prvega svežnja megazakona bo vreden približno dve milijardi evrov.
Fotografija: Janša se je zahvalil vsem, ki so pošiljali predloge za megazakon. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Janša se je zahvalil vsem, ki so pošiljali predloge za megazakon. FOTO: Jure Eržen, Delo

Predsednik vlade Janez Janša, minister za finance Andrej Šircelj, vodja strokovne posvetovalne skupine Matej Lahovnik, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in gospodarski minister Zdravko Počivalšek so predstavili vsebino prvega obsežnejšega zakonskega paketa za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, ki ga je vlada obravnavala na ponedeljkovi seji.





Vlada je določila smernice in ukrepe za pripravo megazakona, s katerim želijo blažiti posledice epidemije tako za državljane kot tudi za gospodarstvo. Janša je naštel najpomembnejše ukrepe:
– ukrepi za ohranjanje delovnih mest; uzakonjeno bo nadomestilo za vse na čakanju na delo v obdobju dveh mesecev oz. do 31. maja z možnostjo podaljšanja roka, če se razmere do tedaj ne bodo spremenile; vse prispevke zaposlenih, ki so na čakanju, bo v pokojninsko in zdravstveno blagajno plačala država, vse pravice zavarovancev se ohranijo; nadomestila za bolniško odsotnost v času epidemije bo krila zdravstvena zavarovalnica in ne več delodajalec;

– zakon bo vzpostavil sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v času epidemije preko plačil dodatkov za nevarno delo in dodatne obremenitve po odločitvi predstojnikov v razponu od 10 do 200 odstotkov osnovne plače.

Dodatek za tiste z najnižjimi pokojninami

– ukrepi za izboljšanje socialnega položaja najranljivejših skupin, ki jih je najbolj prizadela epidemija, predvsem upokojence; status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, povzročene z epidemijo (npr. varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo), bo izenačen s statusom delavcem na čakanju. Delavcu, ki izgubi službo zaradi epidemije, od prvega dne pripada nadomestilo. Upokojencem z najnižjimi pokojninami se izplača dodatek. Kot je povedala Pivčeva, se bo solidarnostni dodatek izplačal v enkratnem znesku, predvidoma 15. aprila, in to vsem s pokojnino, nižjo od 700 evrov (višina dodatka bo odvisna od višine pokojnine):
  • pokojnina do 500 evrov ---> dodatek 300 evrov
  • pokojnina od 500 do 600 evrov ---> dodatek 230 evrov
  • pokojnina od 600 do 700 evrov ---> dodatek 130 evrov
– usmeritve za pomoč samozaposlenim; do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo prek elektronske aplikacije podali izjavo, da so prizadeti zaradi krize. Upravičeni bodo do 70 odstotkov neto minimalne plače, odpišejo se jim prispevki, te bo nakazala država, pravice pa se ohranjajo. Do odmere dohodnine se odloži plačilo akontacije dohodnine;

– ukrepi za ohranitev delovanja podjetij; vse prispevke za zaposlene, ki ostanejo na delovnem mestu, plačuje država, pravice se ohranjajo;

– ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij; vzpostavi se garancijska shema, ki omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Zamrzne se plačilo akontacije davka na dohodek pravnih oseb in davka na dohodek iz dejavnosti za s. p. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se zmanjšajo na osem (8) dni. Del neizkoriščenih sredstev iz evropskega socialnega sklada se nameni podjetjem, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem zaščitne opreme, zdravil in cepiva;

– sejnine in denarna nadomestila članov nadzornih svetov gospodarskih družb v lasti države se znižajo za 30 odstotkov. Znižajo se tudi plače funkcionarjev, iz tega znižanja je izvzeta sodna veja, je pa pozvana, da se sama odpove 30 odstotkom plač funkcionarjev za čas krize;

– smernice za pomoč kmetijstvu; samozadostnost pri pridelavi hrane je v teh razmerah strateškega pomena, zato bo vlada pomagala s sorazmerno enakimi ukrepi kot ostalemu gospodarstvu.

Zamrznitev obstoječega stanja

Gospodarstvu je premier priporočil, da nagradijo tiste, ki so izpostavljeni nevarnosti. Država bo potem ta denar naknadno skušala vrniti. Vlada bo osnutek zakona predvidoma obravnavala v petek. Temeljni namen zakona je, da zamrznemo stanje v Sloveniji, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske potenciale, potenciale v znanosti in kulturi, da bo lahko država kolikor toliko normalno funkcionirala tudi, ko bo epidemija premagana. Napovedi so relativno optimistične, a je treba do takrat zdržati v potrebni kondiciji, da bomo od takrat naprej normalno delali. »Predstavljajte si, da so Slovenci na vesoljski ladji, da se za čas potovanja zamrznejo, da lahko potem normalno funkcionirajo.«

Vlada je že začela tudi zbiranje elementov za določitev smernic za drugi paket za pomoč prebivalcem in gospodarstvu.

Črne napovedi: Nemčija ob petino gospodarstva

Matej Lahovnik. FOTO: RTV Slovenija
Matej Lahovnik. FOTO: RTV Slovenija
Lahovnik je povedal, da strokovnjakov različnih vrednot in pogledov ni bilo težko prepričati k sodelovanju. Po pesimističnih napovedih se bo letos nemško gospdoarstvo skrčilo za 20 odstotkov, po optimističnih za sedem odstotkov. Ker je Nemčija pomemben slovenski partner, je bilo treba hitro ukrepati. Paket ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalcem, ki morajo biti hitri in enostavni, je po njegovi oceni težek dve milijardi evrov. Prvi sklop se nanaša na ohranitev delovnih mest, predlagali so, da vse prispevke zaposlenih na čakanju v obe blagajni plača proračun, pravice zavrovancev in obeh blagajn pa se ohranjajo. Takšen ukrep razbremeni podjetja. Drugi predlog je, da se odpravi določilo, da mora biti na čakanju več kot 30 odstotkov zaposlenih. Prav tako se ne plačujejo nadomestila za čas bolniške (to krije ZZZS), kot pomembno pa je predstavil nagrajevanje bolj obremenjenih.

Poudaril je, da bodo morebitne neresnične izjave samozaposlenih, da so zaradi krize prizadeti, naknadno lahko sankcionirali, saj se sedaj mudi in ne bodo mogli preverjati vseh izjav.

Jelko Kacin. FOTO: Zaslonski posnetek
Jelko Kacin. FOTO: Zaslonski posnetek


Država bo dala poroštva

Šircelj je razkril, od kod bo vlada vzela denar za napovedane ukrepe. Država bo dala poroštva tudi za to, da bodo poslovne banke (spodbujene za razumevanje gospodarstva in ljudi) pomagale pri odplačilih posojil in kreditov, zato bodo banke dobile poroštvo. Evropska centralna banka namenja Sloveniji prek poslovnih bank 2,5 milijarde, posebni skladi oz. mehanizmi ESM 1,1 milijarde in ECC mehanizmi 360 milijonov. Sredstva iz kohezijskih skladov bomo preusmerili na tista področja, ki so denarja najbolj potrebna, na zdravstveno in na socialno področje, je napovedal minister in dodal, da so v pogovorih z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko za dodatna poroštva.

Nekateri prehitro zapirali s. p.

»Realni viri so zagotovljeni, da ne ogrozimo gospodarstva in da zagotovimo ustrezno raven življenja ljudi. Pomembno je, da bo finančni sistem ostal stabilen, da se ne bo nič bistvenega zgodilo. Fiskalni svet je vladi omogočil, da prekorači osnovno fiskalno pravilo in je možno zagotoviti večja sredstva za gospodarsko okrevanje in na socialnem področju,« je povedal Šircelj. Poroštva bodo dajali prek SIB banke in prek posebnih skladov. Gospodarstvu bodo zagotovili odkup terjatev na t. i. borzi terjatev. »Zagotavljam vam stabilnost finančnega sistema. Žal mi je, da nekateri samostojni podjetniki prenehajo poslovanje. Žal mi je, ker morda niso verjeli, da bomo zanje poskrbeli, ker niso verjeli, da bodo dobili finančno pomoč. Prvi dan smo morali poskrbeti za zdravje ljudi, sedaj skrbimo za gospodarstvo, da to ne zamre in da ko kriza mine, postane boljše, bolj konkurenčno in da bo ustvarjalo večjo dodano vrednost.«

Kaj bo s tistimi samostojnimi podjetniki, ki so v zadnjih dneh množično zapirali svoje dejavnosti, na tiskovni konferenci niso povedali. Kacin je obljubil, da bodo vse razkrili v naslednjih dneh, ko bodo predstavljali podrobnosti danes napovedanih ukrepov.

Kolikor bo treba ...

Ministrska ekipa je predlog ukrepov pretresala na Brdu pri Kranju. Sejo je začela v ponedeljek ob 18. uri, končala pa okoli 23.30. Vlada bo zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da ohrani delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi in družbi nasploh, je že pred dnevi dejal Janša.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije