Vodeb o koronavirusu in o tem, ali se bomo Slovenci množično ločevali
Teoretski psihoanalitik družinam svetuje, naj se več družijo in igrajo z otroki.
Odpri galerijo
S širjenjem koronavirusa med Slovenci se širita tudi strah in panika. Ugaša javno življenje, vrstijo se pozivi, naj ljudje ostajajo doma. Poleg drugih bo imelo to posledice tudi na psihično stanje ljudi. Tako PU Kranj opozarja, da bodo na preizkušnji tudi odnosi doma. »Ljudje, zdržimo tole brez 'špetirov',« pozivajo.
Vlada Janeza Janše napoveduje zaostrovanje ukrepov, sploh če ljudje ne bodo upoštevali ukrepov za zajezitev širjenja. Med ljudmi je zavladala panika, kar se je pokazalo v zadnjih dneh, ko so množično praznili police v trgovinah. V ponedeljek se zapirajo vzgojno-izobraževalne ustanove; doma bo ostalo okoli 260.000 otrok in mladostnikov. Oblasti pozivajo delodajalce naj, če se le da, delavcem zagotovijo delo od doma. Za štirimi stenami se bo tako nenadoma za daljši čas znašlo veliko slovenskih družin, krizni časi utegnejo biti preizkus za družinske odnose.
»V nekaterih družinah bi utegnil zavladati kaos, vendar se mi zdi, da bi se mnoge družine ravno zaradi stiske znale tudi harmonizirati, konsolidirati. Možje in žene (partnerji) bi se lahko celo pobotali oz. z rivalske distance 'stopili skupaj', predvsem zaradi zaščite otrok,« meni Roman Vodeb. »Parodija je v tem, da je v celotni kalvariji ena od pozitivnih stvari te 'koronakrize' ravno ta, da bi se znale družinske oz. partnerske vezi utrditi. Tudi na račun dejstva, da bodo ženske postale bolj nemočne, moški pa bolj zaščitniški, kar v bistvu diktira normalno razrešen ojdipov in kastracijski kompleks pri obeh spolih. Seveda je situacija dvorezna: če pes in mačka zaprta bivata na istem prostoru, bi se utegnile stvari v nekaterih družinah tudi zaostriti. Ampak zrele osebnosti – predvsem moralno razsodni moški – bi zmogli svojo družino zapeljati v milje harmonije,« pravi Vodeb, sicer tudi magister sociologije kulture in teoretski psihoanalitik.
Mnogi ljudje bodo spremenili obnašanje. »Aktivirale se jim bodo speče travme – tiste iz otroštva. Družbena situacija je polna sprožilcev, ki bodo aktivirali anksioznost, torej tesnobnost. Povečalo se bo število paničnih napadov – tistih pravih, ki so znani pri psihiatričnih bolnikih. Mnoge šibko strukturirane osebe bodo postale popolnoma dezorientirane – podlegle bodo brezglavemu paničarjenju, neracionalnim presojam in neumnim odločitvam, potezam … Nekatere mejno strukturirane osebnosti (tiste s težkim otroštvom) bodo morda zapadle v akutna stanja svojevrstne zbeganosti, prepletene z anksioznostjo (tesnobnostjo) in depresijo. Bipolarne osebnosti bodo podlegale ekstremom – bodisi depresiji ali maniji. V maniji bodo s svojo 'znorelostjo' okužile vse okrog sebe.«
»Morda ne bo narobe, če še pikro namignem, da se bodo ženske, pač po diktatu kastracijskega kompleksa, v teh kriznih časih začele bolj lepotičiti – beri: skrbeti za svojo lepoto, obrazno in telesno. Celo prodaja ličil bi se znala povečati. Dekolteji bi se znali 'odpreti', krilca skrajšati – več kože bodo ženske (po)kazale moškim … Seveda bo imelo nezavedno pri teh 'ukrepih' ključno besedo. Frizuram in česanju las se bodo še bolj posvečale – tudi barvanje las (na blond) se bo povečalo … In tudi žensko gledanje v ogledalo se bo intenziviralo. Ženske bodo vseskozi nezavedno preverjale svojo lepoto, s katero lahko 'ulovijo' – beri: nase prikujejo svojega rešitelja (kot simbol ojdipskega očeta).«
Vlada Janeza Janše napoveduje zaostrovanje ukrepov, sploh če ljudje ne bodo upoštevali ukrepov za zajezitev širjenja. Med ljudmi je zavladala panika, kar se je pokazalo v zadnjih dneh, ko so množično praznili police v trgovinah. V ponedeljek se zapirajo vzgojno-izobraževalne ustanove; doma bo ostalo okoli 260.000 otrok in mladostnikov. Oblasti pozivajo delodajalce naj, če se le da, delavcem zagotovijo delo od doma. Za štirimi stenami se bo tako nenadoma za daljši čas znašlo veliko slovenskih družin, krizni časi utegnejo biti preizkus za družinske odnose.
Kako bo morebitna izolacija vplivala na družine, na njihovo bivanje v (še posebno manjših) stanovanjih? Lahko pričakujemo več ločitev?
»V nekaterih družinah bi utegnil zavladati kaos, vendar se mi zdi, da bi se mnoge družine ravno zaradi stiske znale tudi harmonizirati, konsolidirati. Možje in žene (partnerji) bi se lahko celo pobotali oz. z rivalske distance 'stopili skupaj', predvsem zaradi zaščite otrok,« meni Roman Vodeb. »Parodija je v tem, da je v celotni kalvariji ena od pozitivnih stvari te 'koronakrize' ravno ta, da bi se znale družinske oz. partnerske vezi utrditi. Tudi na račun dejstva, da bodo ženske postale bolj nemočne, moški pa bolj zaščitniški, kar v bistvu diktira normalno razrešen ojdipov in kastracijski kompleks pri obeh spolih. Seveda je situacija dvorezna: če pes in mačka zaprta bivata na istem prostoru, bi se utegnile stvari v nekaterih družinah tudi zaostriti. Ampak zrele osebnosti – predvsem moralno razsodni moški – bi zmogli svojo družino zapeljati v milje harmonije,« pravi Vodeb, sicer tudi magister sociologije kulture in teoretski psihoanalitik.
»Problematične bodo postale tiste družine, v katerih 'slepec slepca vodi' – torej družine, v katerih ima en zakonec/partner (ali oba) šibko strukturirano moralno razsojanje oz. dezorientirano celotno psihično strukturo (osebnost, značaj). Problematična lahko postane simbolna kastracija moških – če bo zaškripalo pri zagotavljanju finančne varnosti, ki naj bi bila po kastracijskem diktatu pod ingerenco moškega. Moj napotek družinam je: več se je treba družiti – beri: igrati – z otroki.«
Mnogi ljudje bodo spremenili obnašanje. »Aktivirale se jim bodo speče travme – tiste iz otroštva. Družbena situacija je polna sprožilcev, ki bodo aktivirali anksioznost, torej tesnobnost. Povečalo se bo število paničnih napadov – tistih pravih, ki so znani pri psihiatričnih bolnikih. Mnoge šibko strukturirane osebe bodo postale popolnoma dezorientirane – podlegle bodo brezglavemu paničarjenju, neracionalnim presojam in neumnim odločitvam, potezam … Nekatere mejno strukturirane osebnosti (tiste s težkim otroštvom) bodo morda zapadle v akutna stanja svojevrstne zbeganosti, prepletene z anksioznostjo (tesnobnostjo) in depresijo. Bipolarne osebnosti bodo podlegale ekstremom – bodisi depresiji ali maniji. V maniji bodo s svojo 'znorelostjo' okužile vse okrog sebe.«
Vodeb je mnenja, da se bodo najbolje znašli »moralno razsodni moški, ki imajo trdno strukturirano osebnost. Ti bodo morali dajati kompas svojim najbližjim, pa tudi sodelavcem, prijateljem. Problematični bodo morda postali vodilni delavci, ki so osebnostno spodletelo strukturirani, brez močnega nadjaza … Svojevrstni problem bodo postale ženske na vodilnih položajih, pa tudi ostale falične ženske, ki v svojih družinah nosijo hlače – beri: so dominantne.«
»Morda ne bo narobe, če še pikro namignem, da se bodo ženske, pač po diktatu kastracijskega kompleksa, v teh kriznih časih začele bolj lepotičiti – beri: skrbeti za svojo lepoto, obrazno in telesno. Celo prodaja ličil bi se znala povečati. Dekolteji bi se znali 'odpreti', krilca skrajšati – več kože bodo ženske (po)kazale moškim … Seveda bo imelo nezavedno pri teh 'ukrepih' ključno besedo. Frizuram in česanju las se bodo še bolj posvečale – tudi barvanje las (na blond) se bo povečalo … In tudi žensko gledanje v ogledalo se bo intenziviralo. Ženske bodo vseskozi nezavedno preverjale svojo lepoto, s katero lahko 'ulovijo' – beri: nase prikujejo svojega rešitelja (kot simbol ojdipskega očeta).«
Pri 'paničarjenju', kakršno v teh časih (z)grabi mnoge ljudi, gre predvsem za to, da se običajen 'paničar' obnaša dokaj neracionalno in pretirano čustveno podlega vplivom nekega vsakodnevnega dogajanja oz. situacija. Družbeno 'paničarjenje' v sebi nosi prenosljivo komponento in zastraševalno konotacijo.
Upravičen strah (pred nečim – npr. pred okužbo s koronavirusom) seveda še nima statusa 'paničarjenja', torej panične reakcije. Kadar človek svoj običajni strah nadgradi v pretirano negativno čustvo – torej v generalizirano prestrašenost –, nekdo drug pa je v isti situaciji povsem miren in racionalen – je mogoče govoriti o 'paničarjenju', torej panični reakciji. Če koga v teh časih, ko razsaja ta virus, ni strah, ni normalen. Če koga ni vsaj malo strah, je psihopat ali pa popolnoma deprimiran in izgorel človek.
Nezrele in/ali 'motene' osebe je tudi stihijsko strah, postajajo anksiozne – morda celo depresivne – in pri njih je 'paničarjenje' logičen nasledek šibke osebnosti. No, narcističnih psihopatov pa v paničnih družbenih situacijah ni strah. Celo do izraza lahko pridejo – in tega fenomena se moramo bati.
Upravičen strah (pred nečim – npr. pred okužbo s koronavirusom) seveda še nima statusa 'paničarjenja', torej panične reakcije. Kadar človek svoj običajni strah nadgradi v pretirano negativno čustvo – torej v generalizirano prestrašenost –, nekdo drug pa je v isti situaciji povsem miren in racionalen – je mogoče govoriti o 'paničarjenju', torej panični reakciji. Če koga v teh časih, ko razsaja ta virus, ni strah, ni normalen. Če koga ni vsaj malo strah, je psihopat ali pa popolnoma deprimiran in izgorel človek.
Nezrele in/ali 'motene' osebe je tudi stihijsko strah, postajajo anksiozne – morda celo depresivne – in pri njih je 'paničarjenje' logičen nasledek šibke osebnosti. No, narcističnih psihopatov pa v paničnih družbenih situacijah ni strah. Celo do izraza lahko pridejo – in tega fenomena se moramo bati.