Vroča novica z Doba: inštruktor okužen, več ljudi v izolaciji
V zaporih vre, v prenatrpanih prostorih se bojijo okužbe.
Odpri galerijo
V največjem slovenskem zaporu je skoraj 600 obsojencev. FOTO: IGOR MALI
Po naših neuradnih informacijah se je v Španiji okužil eden od inštruktorjev nemškega podjetja, ki dela v na območju zapora Dob. V izolaciji naj bi bilo več ljudi, tudi obsojencev, ki so bili z njim v stiku. Pojasnila uprave za izvrševanje kazenskih sankcij še čakamo.
Zaporska statistika razkriva, da v slovenskih zaporih in priporih – vključno s prevzgojnim domom Radeče – biva 1465 ljudi, ki jim je bila odvzeta prostost, v nekaterih pa jih je nastanjenih precej več, kot imajo zmogljivosti.
Kako odgovorni skrbijo za to, da preprečijo najhuje, to je pojav koronavirusa v teh zavodih, kjer so ljudje prisiljeni na sobivanje v marsikje prenatrpanih prostorih in bi se tako lahko bliskovito širil?
Očitno ni dosti manjkalo, pa bi denimo mariborski zapor lahko postal tempirana bomba. Poklical nas je namreč eden od zaposlenih v tem zaporu. Po njegovih besedah naj bi bil direktor zavoda Robert Šilc prejšnjo nedeljo na smučanju v Italiji, že v ponedeljek naj bi imel razgovore z obsojenci, odtlej pa vsakodnevno z osebjem zavoda sestankuje na temo koronavirusa.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) so nam potrdili, da je bil direktor ZPKZ Maribor res v Italiji, vendar naj bi to bilo že v času februarskih šolskih počitnic. "V vsem tem času se je počutil zdravega in ni imel nikakršnih znakov bolezni. Upošteval je vse predpisov, ki jih je podal NIJZ. V krogu družine je bilo izvedeno tudi testiranje in je bilo negativno na sum koronavirusa."
Da pa zadeva glede zaporov in priporov na Slovenskem lahko postane zares problematična – nekateri trdijo, da so med veliko količino ljudi, ki so skoncentrirani na enem mestu, nezaščiteni civilni uslužbenci in pravosodni policisti, ki vsak dan prihajajo v službo – je očitno ugotovila tudi vlada. V državni zbor je namreč vložila predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje koronavirusa.
Predlog med drugim predvideva možnost enomesečne prekinitve prestajanje kazni za obsojenca, pri katerem ne obstajajo varnostni zadržki, in predčasnega odpusta obsojencev največ pol leta pred iztekom kazni. Trajanje prekinitve zaporne kazni bi se lahko zaporniku podaljševala, dokler obstaja razlog za prekinitev.
Na Ursiksu pojasnjujejo, da bi pri presojanju varnostnih zadržkov upoštevali okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora. To so denimo osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, morebitni odprti kazenski postopki ...
Koliko zapornikov in pripornikov bi lahko izpustili, kajpak še ni znano, a zagotovo bi jih bilo več sto. Podatke o tem na Ursiksu še zbirajo.
Na spletnih straneh ministrstva za pravosodje je bilo v zadnjih dneh kar precej objav v zvezi s koronavirusom in zavodi za prestajanje kazni. V eni so zapisali: "Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki se že dlje sooča tako s kadrovsko podhranjenostjo kot tudi prostorsko stisko, je 10. marca omejila stike na posameznih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora, 13. marca pa je bil sprejet sklep, da se do preklica prepovedo vsi obiski v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu." Že direktor uprave mag. Bojan Majcen pa naj bi ministrstvu predlagal, da za razbremenitev zavodov pospešijo izvedbe pogojnih odpustov oziroma da sodišča pozovejo k odloženemu pozivu obsojencem na nastop kazni.
Dokler nadaljnji postopki ne bodo sproženi, v zvezi s problemom koronavirusa sprejemajo odločitve, nam odgovarjajo z Ursiksa.
Za nenujne zadeve so zaprta vrata sodišča. Na tožilstvih in državnem odvetništvu ne sprejemajo strank, za nujno komunikacijo jim predlagajo uporabo telefona, navadno in elektronsko pošto. Za zaprtje vrat se je odločila tudi večina slovenskih odvetniških pisarn, neuradno je slišati, da naj bi nekaj strank svoje odvetnike celo okužilo s koronavirusom.
"Generalni urad je vsem zavodom za prestajanje kazni zapora in prevzgojnemu domu poslal podrobna navodila o preprečevanju in ukrepanju v primeru okužbe s koronavirusom. Delavce spodbujamo k samozaščitnemu ravnanju pri svojem delu in tudi osebnem življenju. Na vse lokacije je bila dostavljena zaščitna oprema, kolikor je je bilo v dani situaciji možno zagotoviti. Dostavljenih je bilo 35.000 rokavic, 1110 litrov razkužila, 104 antiseptična mila, 3350 kirurških troslojnih mask, 70 zaščitnih plaščev, 12 zaščitnih očal, 365 zaščitnih mask z ogljem ter 290 zaščitnih kombinezonov s kapuco. V tem tednu bo dobavljenih še 300 zaščitnih očal in 400 zaščitnih oblačil."
Trinajstega marca so torej sprejeli odločitev, da obiske v zaporih prepovedo. "Zavedamo se, da gre za ukrep, ki posega v pravice, vendar si želimo, da tako zaprte osebe, kot obiskovalci sprejmejo ukrep v dobro trenutne situacije in omejitve širjenja koronavirusa. Zaprte osebe usmerjamo, da izkoriščajo več telefonskih stikov s svojci, zato smo v ta namen izvedli nakup vrednotnic za uporabo v predplačniškem telefonskem sistemu, ki jih bodo zaprte osebe prejele v tem tednu."
V zadnjih dneh nas zaporniki bombardirajo z novicami, kje vse imajo domnevno okužene. V ilustracijo včerajšnja informacija iz zaporov na Povšetovi: »Pripornik ima koronavirus, paznik ima tudi potrjen koronavirus. Razmere so katastrofalne, nekateri so bolni ... Če se v nekaj dneh ne uredijo razmere, bomo zapor zažgali.« Ursiks nam je včeraj odgovoril, da je bil res testiran en pravosodni policist, rezultat testa je negativen. Vse druge navedbe zavračajo kot neresnične.
Ali drži informacija, da naj bi med zaporniki največjega slovenskega zapora na Dobu zaradi prepovedi obiskov zavrela kri in naj bi celo prihajalo do pretepov? "Vse ukrepe, ki smo jih sprejeli, smo v prvi vrsti predstavili tudi zaprtim osebam. Trenutno na nobeni lokaciji, niti v ZPKZ Dob pri Mirni, ne opažamo napetosti zaradi sprejetega ukrepa prepovedi obiskov, vsekakor pa razmere spremljamo in iščemo tudi druge možnosti, ki zaprtim pripomorejo v dani situaciji."
Zaporska statistika razkriva, da v slovenskih zaporih in priporih – vključno s prevzgojnim domom Radeče – biva 1465 ljudi, ki jim je bila odvzeta prostost, v nekaterih pa jih je nastanjenih precej več, kot imajo zmogljivosti.
Na Povšetovi je zasedenost skoraj 150-odstotna. FOTO: TOMI LOMBAR
Kako odgovorni skrbijo za to, da preprečijo najhuje, to je pojav koronavirusa v teh zavodih, kjer so ljudje prisiljeni na sobivanje v marsikje prenatrpanih prostorih in bi se tako lahko bliskovito širil?
Tempirana bomba
Očitno ni dosti manjkalo, pa bi denimo mariborski zapor lahko postal tempirana bomba. Poklical nas je namreč eden od zaposlenih v tem zaporu. Po njegovih besedah naj bi bil direktor zavoda Robert Šilc prejšnjo nedeljo na smučanju v Italiji, že v ponedeljek naj bi imel razgovore z obsojenci, odtlej pa vsakodnevno z osebjem zavoda sestankuje na temo koronavirusa.
Ne opažamo napetosti zaradi sprejetega ukrepa prepovedi obiskov.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) so nam potrdili, da je bil direktor ZPKZ Maribor res v Italiji, vendar naj bi to bilo že v času februarskih šolskih počitnic. "V vsem tem času se je počutil zdravega in ni imel nikakršnih znakov bolezni. Upošteval je vse predpisov, ki jih je podal NIJZ. V krogu družine je bilo izvedeno tudi testiranje in je bilo negativno na sum koronavirusa."
Da pa zadeva glede zaporov in priporov na Slovenskem lahko postane zares problematična – nekateri trdijo, da so med veliko količino ljudi, ki so skoncentrirani na enem mestu, nezaščiteni civilni uslužbenci in pravosodni policisti, ki vsak dan prihajajo v službo – je očitno ugotovila tudi vlada. V državni zbor je namreč vložila predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje koronavirusa.
Predlog med drugim predvideva možnost enomesečne prekinitve prestajanje kazni za obsojenca, pri katerem ne obstajajo varnostni zadržki, in predčasnega odpusta obsojencev največ pol leta pred iztekom kazni. Trajanje prekinitve zaporne kazni bi se lahko zaporniku podaljševala, dokler obstaja razlog za prekinitev.
1465 osebam je odvzeta prostost.
Na Ursiksu pojasnjujejo, da bi pri presojanju varnostnih zadržkov upoštevali okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora. To so denimo osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, morebitni odprti kazenski postopki ...
Koliko zapornikov in pripornikov bi lahko izpustili, kajpak še ni znano, a zagotovo bi jih bilo več sto. Podatke o tem na Ursiksu še zbirajo.
Vroča kri zaradi prepovedi obiskov?
Na spletnih straneh ministrstva za pravosodje je bilo v zadnjih dneh kar precej objav v zvezi s koronavirusom in zavodi za prestajanje kazni. V eni so zapisali: "Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki se že dlje sooča tako s kadrovsko podhranjenostjo kot tudi prostorsko stisko, je 10. marca omejila stike na posameznih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora, 13. marca pa je bil sprejet sklep, da se do preklica prepovedo vsi obiski v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu." Že direktor uprave mag. Bojan Majcen pa naj bi ministrstvu predlagal, da za razbremenitev zavodov pospešijo izvedbe pogojnih odpustov oziroma da sodišča pozovejo k odloženemu pozivu obsojencem na nastop kazni.
Dokler nadaljnji postopki ne bodo sproženi, v zvezi s problemom koronavirusa sprejemajo odločitve, nam odgovarjajo z Ursiksa.
Za nenujne zadeve so zaprta vrata sodišča. Na tožilstvih in državnem odvetništvu ne sprejemajo strank, za nujno komunikacijo jim predlagajo uporabo telefona, navadno in elektronsko pošto. Za zaprtje vrat se je odločila tudi večina slovenskih odvetniških pisarn, neuradno je slišati, da naj bi nekaj strank svoje odvetnike celo okužilo s koronavirusom.
"Generalni urad je vsem zavodom za prestajanje kazni zapora in prevzgojnemu domu poslal podrobna navodila o preprečevanju in ukrepanju v primeru okužbe s koronavirusom. Delavce spodbujamo k samozaščitnemu ravnanju pri svojem delu in tudi osebnem življenju. Na vse lokacije je bila dostavljena zaščitna oprema, kolikor je je bilo v dani situaciji možno zagotoviti. Dostavljenih je bilo 35.000 rokavic, 1110 litrov razkužila, 104 antiseptična mila, 3350 kirurških troslojnih mask, 70 zaščitnih plaščev, 12 zaščitnih očal, 365 zaščitnih mask z ogljem ter 290 zaščitnih kombinezonov s kapuco. V tem tednu bo dobavljenih še 300 zaščitnih očal in 400 zaščitnih oblačil."
Trinajstega marca so torej sprejeli odločitev, da obiske v zaporih prepovedo. "Zavedamo se, da gre za ukrep, ki posega v pravice, vendar si želimo, da tako zaprte osebe, kot obiskovalci sprejmejo ukrep v dobro trenutne situacije in omejitve širjenja koronavirusa. Zaprte osebe usmerjamo, da izkoriščajo več telefonskih stikov s svojci, zato smo v ta namen izvedli nakup vrednotnic za uporabo v predplačniškem telefonskem sistemu, ki jih bodo zaprte osebe prejele v tem tednu."
V zadnjih dneh nas zaporniki bombardirajo z novicami, kje vse imajo domnevno okužene. V ilustracijo včerajšnja informacija iz zaporov na Povšetovi: »Pripornik ima koronavirus, paznik ima tudi potrjen koronavirus. Razmere so katastrofalne, nekateri so bolni ... Če se v nekaj dneh ne uredijo razmere, bomo zapor zažgali.« Ursiks nam je včeraj odgovoril, da je bil res testiran en pravosodni policist, rezultat testa je negativen. Vse druge navedbe zavračajo kot neresnične.
Ali drži informacija, da naj bi med zaporniki največjega slovenskega zapora na Dobu zaradi prepovedi obiskov zavrela kri in naj bi celo prihajalo do pretepov? "Vse ukrepe, ki smo jih sprejeli, smo v prvi vrsti predstavili tudi zaprtim osebam. Trenutno na nobeni lokaciji, niti v ZPKZ Dob pri Mirni, ne opažamo napetosti zaradi sprejetega ukrepa prepovedi obiskov, vsekakor pa razmere spremljamo in iščemo tudi druge možnosti, ki zaprtim pripomorejo v dani situaciji."
