KDO BI BIL KOMISAR
Zakulisni boj se je že začel, v igri so milijoni
V igri za komisarsko mesto naj bi bila ista imena kot leta 2014, ko je dobro plačano službo dobila neznanka.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Pripravlja se teren novemu kandidatu za evropskega komisarja, smo izvedeli iz zanesljivih virov. Evropske volitve so šele maja, a v zakulisju že potekajo priprave, da se iz Slovenije ustoliči nov komisar, ki bo v Evropski komisiji nasledil dosedanjo komisarko Violeto Bulc.
Bulčeva je bila pred tedni deležna očitkov, da ni storila vsega, kar bi lahko, da bi komisijo Jeana-Clauda Junckerja prepričala, naj podpre Slovenijo pri arbitraži, potem ko je pravna služba Komisije v veliki meri pritrdila slovenskim stališčem. Tudi ti napadi na Bulčevo naj bi bili del priprav na njeno zamenjavo. Teren naj bi se v veliki meri pripravljal za evroposlanko Tanjo Fajon (SD), po mamljivi komisarski službi pa naj bi pogledovala tudi ministra Alenka Bratušek (SAB) in Karl Erjavec (Desus).
»Netočne informacije,« na to odgovarjajo v stranki Bratuškove. Fajonova pa pravi: »Nobenih informacij nimam o komisarskih izborih, o katerih sprašujete, zato teh govoric ne morem komentirati. V tem trenutku opravljam mandat evropske poslanke. O svojih prihodnjih vlogah se bom odločala, ko bo zanje primeren čas.«
Podobno diplomatski so bili tudi pri Desusu. »O teh vprašanjih še ne razmišljamo, je še preuranjeno. Nova vlada je komaj začela delovati, pred nami je veliko izzivov,« so se odzvali. Nato pa dodali: »Minister Erjavec je zagotovo eden najbolj izkušenih slovenskih politikov, z dolgo in ugledno kilometrino ter s poznanstvi tujini, zato bi bil več kot primeren kandidat za evropskega komisarja. A kot že rečeno, vse ob svojem času.«
Spomnimo: Bratuškova in Fajonova (pa tudi Erjavec, a naj bi si takrat Juncker želel imeti žensko kandidatko zaradi kvot) sta bili v igri za komisarsko mesto že pred štirimi leti. Kot kandidatka se je nato v Evropskem parlamentu predstavila nekdanja premierka in neslavno pogorela na zaslišanju pred odboroma ENVI in ITRE. Tedaj nova vlada Mira Cerarja je nato na hitro Bratuškovo zamenjala z do tedaj neznano Bulčevo, Bratuškovo pa so doma čakali očitki, ki jih je preiskovala tudi protikorupcijska komisija (KPK), da se je za komisarko v izdihljajih svoje vlade predlagala kar sama.
Mesto evropskega komisarja ni mamljivo le zato, ker se slovenski komisarji običajno visoko uvrščajo na lestvice naših najbolj priljubljenih politikov – tako je bilo z nekdanjim komisarjem Janezom Potočnikom kot tudi z Bulčevo –, ampak predvsem zaradi plače in drugih bonitet. Potočnik je v dveh mandatih zaslužil več kot dva milijona evrov.
Osnovna plača evropskega komisarja znaša približno 22.300 evrov, poleg tega pa dobijo še različne dodatke – za stanovanje (ob tem še dodatek za selitev ali odselitev in še dodatno povračilo stroškov za selitev), dodatek za reprezentančne stroške in družinske dodatke za otroke in partnerja, če ta ni zaposlen, ter za življenje zunaj domovine.
Plače komisarjev v njihovih državah niso obdavčene, namesto tega plačajo majhen znesek EU. Ko zapustijo mesto komisarja, še tri leta prejemajo plačilo, ki znaša med 40 in 65 odstotki njihove osnovne plače, odvisno od tega, kako dolgo so služili kot komisarji. Po upokojitvi od 65. leta starosti prejemajo komisarsko pokojnino, če pa se upokojijo pri 60. letih, dobivajo 70 odstotkov pokojnine.
Bulčeva je bila pred tedni deležna očitkov, da ni storila vsega, kar bi lahko, da bi komisijo Jeana-Clauda Junckerja prepričala, naj podpre Slovenijo pri arbitraži, potem ko je pravna služba Komisije v veliki meri pritrdila slovenskim stališčem. Tudi ti napadi na Bulčevo naj bi bili del priprav na njeno zamenjavo. Teren naj bi se v veliki meri pripravljal za evroposlanko Tanjo Fajon (SD), po mamljivi komisarski službi pa naj bi pogledovala tudi ministra Alenka Bratušek (SAB) in Karl Erjavec (Desus).
»Netočne informacije,« na to odgovarjajo v stranki Bratuškove. Fajonova pa pravi: »Nobenih informacij nimam o komisarskih izborih, o katerih sprašujete, zato teh govoric ne morem komentirati. V tem trenutku opravljam mandat evropske poslanke. O svojih prihodnjih vlogah se bom odločala, ko bo zanje primeren čas.«
Podobno diplomatski so bili tudi pri Desusu. »O teh vprašanjih še ne razmišljamo, je še preuranjeno. Nova vlada je komaj začela delovati, pred nami je veliko izzivov,« so se odzvali. Nato pa dodali: »Minister Erjavec je zagotovo eden najbolj izkušenih slovenskih politikov, z dolgo in ugledno kilometrino ter s poznanstvi tujini, zato bi bil več kot primeren kandidat za evropskega komisarja. A kot že rečeno, vse ob svojem času.«
Spomnimo: Bratuškova in Fajonova (pa tudi Erjavec, a naj bi si takrat Juncker želel imeti žensko kandidatko zaradi kvot) sta bili v igri za komisarsko mesto že pred štirimi leti. Kot kandidatka se je nato v Evropskem parlamentu predstavila nekdanja premierka in neslavno pogorela na zaslišanju pred odboroma ENVI in ITRE. Tedaj nova vlada Mira Cerarja je nato na hitro Bratuškovo zamenjala z do tedaj neznano Bulčevo, Bratuškovo pa so doma čakali očitki, ki jih je preiskovala tudi protikorupcijska komisija (KPK), da se je za komisarko v izdihljajih svoje vlade predlagala kar sama.
Mesto evropskega komisarja ni mamljivo le zato, ker se slovenski komisarji običajno visoko uvrščajo na lestvice naših najbolj priljubljenih politikov – tako je bilo z nekdanjim komisarjem Janezom Potočnikom kot tudi z Bulčevo –, ampak predvsem zaradi plače in drugih bonitet. Potočnik je v dveh mandatih zaslužil več kot dva milijona evrov.
Osnovna plača evropskega komisarja znaša približno 22.300 evrov, poleg tega pa dobijo še različne dodatke – za stanovanje (ob tem še dodatek za selitev ali odselitev in še dodatno povračilo stroškov za selitev), dodatek za reprezentančne stroške in družinske dodatke za otroke in partnerja, če ta ni zaposlen, ter za življenje zunaj domovine.
Plače komisarjev v njihovih državah niso obdavčene, namesto tega plačajo majhen znesek EU. Ko zapustijo mesto komisarja, še tri leta prejemajo plačilo, ki znaša med 40 in 65 odstotki njihove osnovne plače, odvisno od tega, kako dolgo so služili kot komisarji. Po upokojitvi od 65. leta starosti prejemajo komisarsko pokojnino, če pa se upokojijo pri 60. letih, dobivajo 70 odstotkov pokojnine.