Zdaj je znano, kdo vse je upravičen do 65-odstotnega dodatka zaradi koronavirusa
Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela, saj dodatek velja le za ta čas. Potem imamo tu še drugi dodatek.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ustavil izplačevanje dodatka za delo v pogojih izpostavljenosti, do česar je bila včeraj kritična tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik. Dana je bila namreč pobuda za razlago 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki govori o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve.
Razlago je pristojna komisija sprejela včeraj. Glasi se takole:
»Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) – 11. točka prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS
Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«
V nadaljevanju MJU pojasnjuje, da sprejeta razlaga jasno določa, da bodo dodatek dobili vsi javni uslužbenci, ki v času epidemije opravljajo delo v nevarnih pogojih, kar pomeni v pogojih, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali celo življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti mogoči okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija: »Pomeni, da razlaga jasno določa, da bodo dodatek dobili vsi, ki so v teh dneh izpostavljeni, ki tvegajo svoje zdravje, življenje, zato da pomagajo tistim, ki jih je ta epidemija že prizadela (npr. medicinske sestre, policisti, civilna zaščita …).«
Opomnili so še, da je vlada zagotovila sredstva za financiranje tega dodatka neposredno iz proračuna.
»Pomembno je poudariti, da bodo do tega dodatka lahko upravičeni tudi tisti zaposleni, ki ne bodo upravičeni do dodatka po KPJS. Zaposleni, ki bodo prejeli dodatek po KPJS, bodo prav tako prejeli ta novi dodatek po PKP#1, vendar vsota obeh dodatkov ne bo smela preseči 100 odstotkov osnovne plače,« so jasni.
Dodajajo še, da bodo na ministrstvu za javno upravo storili vse, kar je v njihovi moči, da bo izplačila tega dodatka prišlo čim prej.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, in pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška zahtevajo odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. Menijo, da je z razlago o dodatku za delo v rizičnih razmerah presegla pristojnosti.
Kot sta v današnji izjavi dejala Štrukelj in Počivavšek, je komisija z razlago 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki govori o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve, dejansko posegla v samo kolektivno pogodbo, kar je po njunih besedah sporno samo po sebi. Taki posegi so namreč mogoči samo s privoljenjem podpisnikov kolektivne pogodbe, ki so sindikati in vlada.
O tem, kateri zaposleni pa delajo v nevarnih razmerah, bo, tako je odločila komisija, odločal delodajalec. »Po tej razlagi ima delodajalec popolnoma enostransko, arbitrarno pravico, da sam s prstom pokaže na tistega, ki se njemu zdi izpostavljen tveganjem, ne da bi bilo to v čemer koli objektivno opredeljeno,« je pojasnil Štrukelj.
V znak protesta so pripravljeni celo umakniti svoje predstavnike iz komisije, odločitev o tem bodo sprejeli v prihodnjih dneh.
(STA)
Razlago je pristojna komisija sprejela včeraj. Glasi se takole:
»Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) – 11. točka prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS
Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«
Povod številna vprašanja
Z ministrstva za javno upravo (MJU), ki ga vodi Janez Cigler Kralj, pojasnjujejo, da so od razglasitve epidemije dalje začeli prejemati številna vprašanja o tolmačenju določbe KPJS, ki ureja dodatek za delo v rizičnih razmerah (v konkretnem primeru epidemija), zato so 31. marca 2020 za razlago zaprosili komisijo.V nadaljevanju MJU pojasnjuje, da sprejeta razlaga jasno določa, da bodo dodatek dobili vsi javni uslužbenci, ki v času epidemije opravljajo delo v nevarnih pogojih, kar pomeni v pogojih, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali celo življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti mogoči okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija: »Pomeni, da razlaga jasno določa, da bodo dodatek dobili vsi, ki so v teh dneh izpostavljeni, ki tvegajo svoje zdravje, življenje, zato da pomagajo tistim, ki jih je ta epidemija že prizadela (npr. medicinske sestre, policisti, civilna zaščita …).«
Opomnili so še, da je vlada zagotovila sredstva za financiranje tega dodatka neposredno iz proračuna.
Še drugi dodatek
Z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (PKP#1), ki bo uveljavljen v naslednjih dneh, se uvaja povsem nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za vse tiste, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.»Pomembno je poudariti, da bodo do tega dodatka lahko upravičeni tudi tisti zaposleni, ki ne bodo upravičeni do dodatka po KPJS. Zaposleni, ki bodo prejeli dodatek po KPJS, bodo prav tako prejeli ta novi dodatek po PKP#1, vendar vsota obeh dodatkov ne bo smela preseči 100 odstotkov osnovne plače,« so jasni.
Dodajajo še, da bodo na ministrstvu za javno upravo storili vse, kar je v njihovi moči, da bo izplačila tega dodatka prišlo čim prej.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, in pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška zahtevajo odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. Menijo, da je z razlago o dodatku za delo v rizičnih razmerah presegla pristojnosti.
Kot sta v današnji izjavi dejala Štrukelj in Počivavšek, je komisija z razlago 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki govori o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve, dejansko posegla v samo kolektivno pogodbo, kar je po njunih besedah sporno samo po sebi. Taki posegi so namreč mogoči samo s privoljenjem podpisnikov kolektivne pogodbe, ki so sindikati in vlada.
O tem, kateri zaposleni pa delajo v nevarnih razmerah, bo, tako je odločila komisija, odločal delodajalec. »Po tej razlagi ima delodajalec popolnoma enostransko, arbitrarno pravico, da sam s prstom pokaže na tistega, ki se njemu zdi izpostavljen tveganjem, ne da bi bilo to v čemer koli objektivno opredeljeno,« je pojasnil Štrukelj.
V znak protesta so pripravljeni celo umakniti svoje predstavnike iz komisije, odločitev o tem bodo sprejeli v prihodnjih dneh.
(STA)
