ŠEGE
Zeleni Jurij tudi s prdci prosil za jajca in špeh
Pred tremi desetletji so v Laškem oživili šego iz starih časov. Ob jubileju izšla brošura, v Muzeju Laško na ogled priložnostna razstava.
Odpri galerijo
Kako se izdelujejo rogovi iz vrbovega lubja, je pokazal Ivan Jelenc.
LAŠKO –Tri desetletja minevajo, odkar so v Laškem znova, v tretje oživili šego iz starih časov – jurjevanje, ki ima bogato tradicijo in pisne vire tudi v tem kraju. Na dan, ko goduje sveti Jurij, se je namreč v Laškem že pred 138 leti začelo posebno praznovanje, tako imenovani sprevod zelenega Jurija oziroma jurjevanje.
Ta šega je bila med Laščani znana vrsto let, dokler ni zmanjkalo volje, moči in zanesenjakov, da bi jo ohranjali. Znova so jo oživili med obema vojnama, a je organizatorjem po nekaj letih prav tako pošla sapa. Leta 1989 so jo v življenje spet obudili člani Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev (ZKD) občine Laško Možnar ter Osnovna šola Primoža Trubarja Laško. In to sobivanje traja že polnih 30 let, prireditev pa v Laškem uvrščajo v sklop izvirnih, starih, narodopisnih posebnosti, ki temeljijo na pisnih virih iz druge polovice 19. stoletja.
Tudi letošnji sprevod zelenega Jurija so pripravili učenci in učitelji omenjene šole in še dveh podružničnih šol iz Debra in Rečice v sodelovanju z Etno odborom. Približno 250 učencev razredov nižje stopnje se je s spremljevalci in harmonikarji podalo po ulicah Laškega, zeleni Jurij, ki so ga spremljala lepo oblečena dekleta s košaricami cvetja v rokah in spletenimi venčki na glavah ter fantje z rogovi iz lubja, prdci ter piščalkami, s katerimi so delali velik trušč, pa se je na določenih mestih ustavil in družno so zapeli posebno Jurjevo pesem.
Ta gre takole: »Zelen'ga Jurja vodimo, za jajca, špeha prosimo. Sveti Juri orožnik, bodi ti naš pomočnik. O svetem Jurju maša, je dobra kravja paša.« Pesem je zapisana tudi v tretjem zvezku dr. Karla Štreklja – Slovenske narodne pesmi, ki je izšel med letoma 1904 in 1907.
Zeleni Jurij, ki je spomladanski kolednik, je na vsaki postojanki postal, ko so predenj položili košaro z dobrotami, med katerimi so prevladovala jajca, pa je v znak zahvale in zadovoljstva trikrat poskočil v zrak. Zadnja postaja zelenega Jurija in njegovega spremstva, ki vselej povzroča velik trušč, je bilo občinsko dvorišče, kjer so mladi nadaljevali rajalne in pastirske igre, na stojnicah pa so si lahko ogledali, kako se izdelujejo rogovi, prdci in piščali ter kako se spletajo venčki iz rož. Rogove pa so tudi ocenili, zmagal je seveda tisti z najdaljšim in najglasnejšim.
Ob letošnjem jubilejnem jurjevanju pa so v Muzeju Laško odprli priložnostno razstavo z naslovom Zelen'ga Jur'ja vodimo, ki si jo bo mogoče ogledati vse do konca maja.
Kako se izdelujejo rogovi iz vrbovega lubja, je pokazal Ivan Jelenc.
Ta šega je bila med Laščani znana vrsto let, dokler ni zmanjkalo volje, moči in zanesenjakov, da bi jo ohranjali. Znova so jo oživili med obema vojnama, a je organizatorjem po nekaj letih prav tako pošla sapa. Leta 1989 so jo v življenje spet obudili člani Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev (ZKD) občine Laško Možnar ter Osnovna šola Primoža Trubarja Laško. In to sobivanje traja že polnih 30 let, prireditev pa v Laškem uvrščajo v sklop izvirnih, starih, narodopisnih posebnosti, ki temeljijo na pisnih virih iz druge polovice 19. stoletja.
Zelenega Jurija je spremljalo več harmonikarjev in klarinetistov.
Tudi letošnji sprevod zelenega Jurija so pripravili učenci in učitelji omenjene šole in še dveh podružničnih šol iz Debra in Rečice v sodelovanju z Etno odborom. Približno 250 učencev razredov nižje stopnje se je s spremljevalci in harmonikarji podalo po ulicah Laškega, zeleni Jurij, ki so ga spremljala lepo oblečena dekleta s košaricami cvetja v rokah in spletenimi venčki na glavah ter fantje z rogovi iz lubja, prdci ter piščalkami, s katerimi so delali velik trušč, pa se je na določenih mestih ustavil in družno so zapeli posebno Jurjevo pesem.
Rogovi, prdci in piščali so bili v domeni fantov.
Ta gre takole: »Zelen'ga Jurja vodimo, za jajca, špeha prosimo. Sveti Juri orožnik, bodi ti naš pomočnik. O svetem Jurju maša, je dobra kravja paša.« Pesem je zapisana tudi v tretjem zvezku dr. Karla Štreklja – Slovenske narodne pesmi, ki je izšel med letoma 1904 in 1907.
Zeleni Jurij, ki je spomladanski kolednik, je v znak zahvale in zadovoljstva trikrat poskočil v zrak.
Zeleni Jurij, ki je spomladanski kolednik, je na vsaki postojanki postal, ko so predenj položili košaro z dobrotami, med katerimi so prevladovala jajca, pa je v znak zahvale in zadovoljstva trikrat poskočil v zrak. Zadnja postaja zelenega Jurija in njegovega spremstva, ki vselej povzroča velik trušč, je bilo občinsko dvorišče, kjer so mladi nadaljevali rajalne in pastirske igre, na stojnicah pa so si lahko ogledali, kako se izdelujejo rogovi, prdci in piščali ter kako se spletajo venčki iz rož. Rogove pa so tudi ocenili, zmagal je seveda tisti z najdaljšim in najglasnejšim.
138
let zgodovine ima jurjevanje v Laškem.
let zgodovine ima jurjevanje v Laškem.
Ob letošnjem jubilejnem jurjevanju pa so v Muzeju Laško odprli priložnostno razstavo z naslovom Zelen'ga Jur'ja vodimo, ki si jo bo mogoče ogledati vse do konca maja.
