Znan je novi predsednik DZ
Na tem mestu bo zamenjal prvaka SD Židana, ki je odstopil po oblikovanju nove koalicije in izvolitvi Janše za mandatarja.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec, Delo
Dozdajšnji vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je bil na tajnem glasovanju z 48 glasovi za in 29 proti izvoljen za novega predsednika DZ. Na tem mestu bo zamenjal prvaka SD Dejana Židana, ki je odstopil po oblikovanju nove koalicije in izvolitvi Janeza Janše za mandatarja.
Zorčič se je po izvolitvi zahvalil za podporo in izrazil hvaležnost, da mu je z izvolitvijo zaupano graditi na dediščini vseh, ki so na funkciji predsednika DZ pisali zgodovino slovenskega parlamentarizma. »Z izvolitvijo ste mi naložili veliko odgovornost, a vedite, da parlamentarne demokracije v teh dveh letih ne bom gradil sam, ampak skupaj z vami,« je dejal poslancem. Izpostavil je še, da bo šlo vsem skupaj bolje, če bodo sprejemali kakovostne in družbeno sprejemljive odločitve. »Zato moramo spoštovati pravila in postopke, eden drugega in krepiti dialog. Sam bom v te cilje usmeril vse svoje znanje in energijo,« je dejal. Dosedanjima predsednikoma DZ v tem mandatu (Židanu in Mateju Toninu) se je zahvalil za opravljeno delo.
Zorčiča je na mesto predsednika DZ v skladu s koalicijsko pogodbo predlagalo 48 poslancev koalicije SDS, SMC, NSi in Desus. Še pred glasovanjem so mu podporo izrekli tudi poslanci SNS in poslanca obeh manjšin. Glasovanje sicer te napovedane podpore ne kaže. Dobil je 48 glasov, 11 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
42-letni Zorčič je pravnik. Do zdaj je bil v parlament izvoljen dvakrat: prvič na volitvah leta 2014, drugič pa leta 2018, ko je tudi prevzel vodenje poslanske skupine SMC.
Predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki je predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, ni dobil zadostne podpore. Zanj je glasovalo 57 poslancev, da bi lahko nadaljeval obravnavo v DZ, pa bi ga moralo podpreti vsaj 60. Proti je bilo 30 poslancev.
Da je zakon končal zakonodajno pot, je bilo sicer pričakovati. Pod njegov predlog se je namreč podpisalo 59 poslancev poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levice in obeh narodnih skupnosti, torej vseh z izjemo SDS in Desusa. In kljub prizadevanjem, da bi kje našli še koga, ki bi prispeval 60. glas, ni kazalo, da bi se to lahko zgodilo. Vodja poslancev Desusa Franc Jurša je danes v predstavitvi stališča poslanske skupine zatrdil, da bodo vsi njihovi poslanci glasovali proti. A si je, kot kaže, premislil Branko Simonovič in glasoval za. Če bi torej za glasovali tudi vsi tisti, ki so predlog zakona podprli ob vložitvi, bi zakon vsaj nadaljeval zakonodajno pot v drugo obravnavo. A poslancev Franca Kramarja (SAB) in Predraga Bakovića (SD) ni bilo, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa se je vzdržal. Tako je podpora spet padla pod 60. Kaže, da je torej DZ zamudil priložnost spremeniti volilno zakonodajo.
Da je zakon končal zakonodajno pot, je bilo sicer pričakovati. Pod njegov predlog se je namreč podpisalo 59 poslancev poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levice in obeh narodnih skupnosti, torej vseh z izjemo SDS in Desusa. In kljub prizadevanjem, da bi kje našli še koga, ki bi prispeval 60. glas, ni kazalo, da bi se to lahko zgodilo. Vodja poslancev Desusa Franc Jurša je danes v predstavitvi stališča poslanske skupine zatrdil, da bodo vsi njihovi poslanci glasovali proti. A si je, kot kaže, premislil Branko Simonovič in glasoval za. Če bi torej za glasovali tudi vsi tisti, ki so predlog zakona podprli ob vložitvi, bi zakon vsaj nadaljeval zakonodajno pot v drugo obravnavo. A poslancev Franca Kramarja (SAB) in Predraga Bakovića (SD) ni bilo, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa se je vzdržal. Tako je podpora spet padla pod 60. Kaže, da je torej DZ zamudil priložnost spremeniti volilno zakonodajo.
Zorčič se je po izvolitvi zahvalil za podporo in izrazil hvaležnost, da mu je z izvolitvijo zaupano graditi na dediščini vseh, ki so na funkciji predsednika DZ pisali zgodovino slovenskega parlamentarizma. »Z izvolitvijo ste mi naložili veliko odgovornost, a vedite, da parlamentarne demokracije v teh dveh letih ne bom gradil sam, ampak skupaj z vami,« je dejal poslancem. Izpostavil je še, da bo šlo vsem skupaj bolje, če bodo sprejemali kakovostne in družbeno sprejemljive odločitve. »Zato moramo spoštovati pravila in postopke, eden drugega in krepiti dialog. Sam bom v te cilje usmeril vse svoje znanje in energijo,« je dejal. Dosedanjima predsednikoma DZ v tem mandatu (Židanu in Mateju Toninu) se je zahvalil za opravljeno delo.
Zorčiča je na mesto predsednika DZ v skladu s koalicijsko pogodbo predlagalo 48 poslancev koalicije SDS, SMC, NSi in Desus. Še pred glasovanjem so mu podporo izrekli tudi poslanci SNS in poslanca obeh manjšin. Glasovanje sicer te napovedane podpore ne kaže. Dobil je 48 glasov, 11 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
42-letni Zorčič je pravnik. Do zdaj je bil v parlament izvoljen dvakrat: prvič na volitvah leta 2014, drugič pa leta 2018, ko je tudi prevzel vodenje poslanske skupine SMC.
