Človeška ribica lahko leti

LJUBLJANA – Na travniku v krajinskem parku Zajčja dobrava je minulo soboto pošteno zapihal veter. Tega so se po svoje najbolj razveselili člani društva KAP Jasa, ki se ukvarjajo z zmajarstvom. Pravzaprav bi morali zapisati, da se ukvarjajo s spuščanjem velikih zmajev, kakršne imajo v svojih zbirkah.

Po skorajda neuspelem domačem zmajarskem festivalu pred dvema tednoma, ko vetra skoraj ni bilo in so zmaji ostali na tleh, so imeli tokrat srečo. Na trenutke je še preveč pihalo, kar je imelo nesrečne posledice. Eden od večjih zmajev se z vetrom ni preveč dobro ujel, zato je prehitro nekoliko polomljen končal na tleh, pri drugem pa se je strgala vrvica in pristal je v drevesni krošnji.

Starodavna veščina

To je seveda del hobija članov društva KAP Jasa, kjer sta glavna in osrednja stebra Janez Vizjak in Saša Iskrić. »KAP Jasa je prvo slovensko zmajsko društvo, ki se ukvarja predvsem s fotografiranjem iz zraka z zmaji,« je povedal Saša. »Spuščanje zmajev je starodavna veščina, primerna za otroke vseh starosti, prav tako za razmišljujoče in razigrane, spretne in nerodne, znanstvenike in inženirje ter vesele in žalostne. Ko se zmaj dvigne v zrak – pa naj ste ga naredili sami, si ga sposodili ali kupili – srce zaigra. Kako je šele lepo, ko se v zrak dvigne na stotine zmajev. To smo doživeli letos na največjem zmajskem festivalu v Indiji, ko smo navdušili z 20-metrsko letečo človeško ribico. Imamo tudi druge očarljive zmaje, med drugim 15-metrskega mega psa.«

Slovenski zmajarji so v Zajčjo dobravo povabili še zagrebške kolege iz kluba Zmajeljubci ali Kite Flying Lovers, tako da je festival postal mednaroden. Zagrebški zmajarji že leta izdelujejo in spuščajo zmaje, v svetovni zmajski druščini pa so precej slavni. Vabijo jih na vse večje svetovne zmajske festivale, na primer v Italijo, Francijo, Indijo in na Kitajsko. Njihovi zmaji pobirajo nagrade, z orjaško hobotnico in še večjo gosenico pa vedno pritegnejo poglede in izvabijo vzklike navdušenja.

Lahko tudi žvižgajo

Začetki ukvarjanja z zmaji verjetno niso lahki. Tako meni tudi Janez Vizjak, ki se med drugim ukvarja s šivanjem zmajev. »Vse skupaj se je začelo, ko sem svoji hčerki kupil prvega, na katerem je pisalo, da je namenjen otrokom od 14. leta,« je povedal Janez. »Prepričan sem bil, da ga bo lahko uporabljala, a izkazalo se je, da je prevelik zalogaj zanjo, zato sva ga začela uporabljati skupaj s prijateljem. Ustanovila sva društvo KAP Jasa, na zmaja navezala fotoaparat in začela fotografirati iz zraka. Hitro sva ugotovila, da to ni najboljši način, zato sva začela iskati po spletu, kaj se dejansko lahko fotografira z zmajem. Sledila je izdelava enovrvičnega zmaja, ki je bil velik približno dva krat dva metra, nato pa sva počasi začela objavljati fotografije in se spoznavati z drugimi ljudmi, ki jih prav tako zanimajo zmaji. Ugotovila sva, da obstajajo zelo različni zmaji, in zgodba se je začela razvijati.«

Tokratni mednarodni festival zmajev je bil v primerjavi s tistim, ki sta se ga Saša in Janez na začetku leta udeležila v daljni Indiji, bolj skromen. A spomini na Indijo ostajajo lepi. Ahmedabad, glavno mesto indijske zvezne države Gujarat, je bil v prvi polovici januarja središče zmajarskega sveta, saj tu vsako leto poteka eden največjih, če ne celo največji festival v spuščanju zmajev na svetu, IKF Gujarat, ko nebo ob prazniku Makara Sankranti nad tem indijskim mestom napolni dobesedno na milijone zmajev.
In kaj vse so lahko videli? »Na južnem delu letalnega polja so Turki dvignili orjaško manto, zraven so se vili kraki poljske hobotnice,« je povedal Vizjak. »Vietnamci so v veter spustili zmaja s piščalmi, ki zelo nenavadno žvižgajo. Južnoafričana sta spustila čudovite fenikse, nad vsemi pa je veličastno plapolala 30-metrska zastava omanskega sultanata. V zraku je bila nepopisna gneča, od drobnih metuljčkov in žabic do nogometne žoge z desetimi metri premera, od preproste kocke do peterokotnih bobnov Singapurja ali skoraj 300 metrov dolg vlak zmajčkov. Tako kot je nad nami samo eno nebo, je tudi na tleh samo ena skupnost, družba zmajarjev.«

Pristali v morju

Pred kratkim so se člani društva vrnili z otoka Prvić blizu Šibenika, kjer so se udeležili 7. ustvarjalnih dnevov Fausta Vrančića. Pripravili so jih v spomin na hrvaškega polihistorja, leksikografa in izumitelja iz 16. stoletja, med drugim avtorja izuma letečega človeka, ki spominja na današnje padalo. »Pripravili smo predstavitev zmajske zračne fotografije, pomagali smo članom zagrebškega kluba pri izvedbi delavnice zmajev, naredili smo tudi nekaj nepozabnih fotografij. Res pa je tudi, da smo zrušili nekaj zmajev v morje, a hkrati smo spoznali nekaj neverjetnih ljudi,« je povedal Saša Iskrić. V društvo vabi nove člane: »Naučili vas bomo vse o zmajih: od krojenja in šivanja do pripenjanja vrvic, od spuščanja do zlaganja, od prvih poskusov letenja do mojstrskega pilotiranja. Odkrili boste skrivnosti vetra, našli najboljše kraje za zmaje, spoznavali aerodinamične lastnosti različnih oblik in materialov, predvsem pa se veselo družili na svežem zraku. Člani zmajarskega društva KAP Jasa imajo dostop do zmajarskih veščin in znanja drugih članov, sodelujejo na festivalih, delavnicah in raziskovalnih odpravah, dobivajo e-mesečnik Zmaj ter so del svetovne, razigrane, dobrosrčne in široke zmajarske druščine.«