Čmrljev hlad ne moti

Hlad ledenih mož in mokrota polulane Zofke v večjem delu Slovenije še trajata. Do konca maja spremembe vremena ne pričakujemo, le najvišje dnevne temperature bodo v večjem delu Slovenije večkrat prestopile 20 °C. V preteklosti so ledeni možje vsaj približno sovpadali s koncem nevarnosti pomladanske slane po večini nižin. Dolgoletne meteorološke meritve sicer ne kažejo, da bi ti koledarski dnevi v povprečju vremensko izstopali. V prvi polovici maja je bila pred letom 1990 namreč vsakih nekaj let vsaj marsikje po nižinah še slana, zdaj pa je majska slana po nižinah precej redkejša. V preteklih 60 letih so se pomladi ogrele za več kot 2 °C, zato zadnja pomladanska slana zdaj nastopi približno od dva do tri tedne prej kot v 60. letih 20. stoletja.
Letos je bilo zelo hladno obdobje od 12. do 15. maja, ko je bila povprečna temperatura zraka v večjem delu Slovenije od 6 do 8 °C pod dolgoletnim povprečjem. Manjši odklon je bil le v nižjih delih Primorske in po prevetrenih nižinah Gorenjske, kjer je veter omilil vpliv zelo hladne zračne mase v višinah. V večjem delu Slovenije je to drugo najhladnejše obdobje od 12. do 15. maja od sredine 20. stoletja. Podobno hladni in tudi s snegom po nižinah so bili ledeni možje v letih 1876 in 1897.

Vendar niti prehod v drugo dekado maja ne kaže prave poznopomladanske toplote, ki jo težko pričakujemo. Najnižje jutranje temperature zraka so še vedno pod 10 °C, le na Primorskem do 14, najvišje dnevne od 14 do 19, na severozahodu pa le malo nad 10 °C.

Žalosten praznik čebel

V teh dneh zaznamujemo svetovni dan čebel, a vreme jim v zadnjih tednih ni naklonjeno. Sicer so zelo dobro prezimile, ugodne razmere so vladale tudi v toplem in suhem obdobju februarja in marca, zelo slabe pa so bile ob cvetenju akacije in lipe. Čebele niso zadovoljivo prehranjene, in to skrbi čebelarje.

Znano je dejstvo, da je od opraševanja žuželk odvisnih približno 80 odstotkov divjih in kmetijskih rastlin. Delo opravljajo medonosne čebele ter številni divji opraševalci, kot so čmrlji in čebele samotarke, muhe trepetavke in druge žuželke. Divji opraševalci so celo bolj učinkoviti, pridelek povečajo tudi tam, kjer je medonosnih čebel veliko. Ne vplivajo samo na količino, ampak tudi na kakovost pridelka; na cvetovih, ki so bolje oprašeni, se razvijejo lepši, bolj obstojni in hranljivi plodovi.
V hladu zadnjih dni so bolj aktivno delali čmrlji, saj so ti dejavni tudi pri nizkih temperaturah, v dežju in vetru. V slabem vremenu so čmrlji lahko edini opraševalci. Tudi sicer so zelo učinkoviti, so namreč zelo hitri in v enakem času obiščejo do štirikrat toliko cvetov kot medonosna čebela. Poleg tega ob enem obisku cveta prenesejo dvakrat toliko cvetnega prahu kot čebele. Med obiskom cvet močno stresejo, kar še izboljša opraševanje. Njihov rilček je daljši kot čebelji, nepogrešljivi so za razmnoževanje rastlin z dolgimi vratovi, sviščev, zvončnic. Zelo koristni so v pokritih nasadih paradižnika; ker paradižnikovi cvetovi ne proizvajajo medičine, ampak samo cvetni prah, so za čebele nezanimivi, za njihovo opraševanje so tako najbolj uporabni čmrlji, zadovoljni samo s cvetnim prahom, saj jim ni treba nabirati medu za zimsko zalogo. Žal pa je njihovo življenje kratko, živijo le eno leto.

Koruza hoče toploto

Vreme pa ne moti samo čebel in cvetenja medonosnih rastlin. Na poljih in vrtovih so posajene toplotno bolj zahtevne rastline, ki jim hladno vreme ne godi. Ena od njih je koruza. Njen razvoj je zelo odvisen od toplote in primerne oskrbe z vlago, slednje je bilo v zadnjih tednih celo preveč. Da koruza vzkali, je potrebna temperatura 8 °C, pri nižjih kali počasi. Njena setev se zato priporoča, ko se tla segrejejo nad 10 °C, temperatura zraka pa nad 13. Če temperature padejo pod 10 °C, rastline prenehajo rasti in doživijo temperaturni šok. Ker vremenske razmere v začetku maja niso bile najbolj ugodne za rast in razvoj koruze, tudi letos pričakujemo rumenenje komaj vzniklih posevkov in njihovo počasnejšo rast, posevki bodo zato dlje izpostavljeni poškodbam zaradi talnih škodljivcev in ptic. Nevarnost poškodb se zmanjša, ko rastline dosežejo fazo z razvitimi šestimi ali sedmimi listi. Okopavanje pa tudi česanje oziroma prezračevanje pospeši rast in razvoj posevkov, zato svetovalci posebno na zbitih in zaskorjenih tleh priporočajo medvrstno okopavanje. Najprej pa se bodo morala tla primerno osušiti.