Čolite so se dotaknile neba in gledalcev

S predvajanjem treh gorniških filmov v Mestnem kinu Domžale se je iztekel letošnji 14. festival gorniškega filma. Navdušeni ljubitelji tovrstne tematike so si filme lahko ogledali še v Ljubljani, Radovljici, Celju in Slovenski Bistrici.

Španski film Čolite, izjemno dramaturško in tehnično dovršeno predstavljena tankočutna zgodba bolivijskih žensk, je veliki zmagovalec in prejemnik glavne nagrade mesta Domžale. Poleg njega je festivalska žirija med 37 filmi v tekmovalnem programu nagradila najboljše v kategorijah alpinizem (Zadnja gora), plezanje (Sredi ničesar), gore, šport in avantura (Teža vode) ter gorska narava in kultura (Klavir v Zanskar), posebno nagrado je filmu Slepo plezanje podelila tudi Televizija Slovenija.
 

Boj za emancipacijo

Glavno nagrado mesta Domžale si je prislužil film Čolite španskih režiserjev Jaimeja Murciega in Pabla Iraburuja. »Film Čolite ni le izjemno dramaturško in tehnično dovršeno predstavljena zgodba, ampak je predvsem tankočutna zgodba skupine bolivijskih žensk iz ljudstva Aymara, ki so se odločile za življenjski preobrat. Vrh Aconcague tako postane boj za emancipacijo iz trdega vsakdana, obenem pa tudi glas vseh domorodnih ljudstev Latinske Amerike.

Aconcagua se povzpne ne le v metaforo novega življenja, osnovanega na globokem poznavanju narave, ampak tudi v sredstvo za boljše življenje domorodnih ljudstev. Ne manjka čustev, uspeha, napetosti, globoke vere in ne nazadnje humorja zunaj cone udobja. Lepo zajeta popolna dramaturška mojstrovina o uspehu,« je obrazložila festivalska žirija, ki so jo sestavljali nekdanji predsednik Ameriškega alpinističnega kluba in alpinist Jim Donini, režiserka in novinarka Vida Valenčič ter filmski ustvarjalec in fotograf Rožle Bregar, ki je poudaril, da so pri izbiri nagrajencev v ospredje postavili zgodbo in sporočilnost.

Najboljši alpinistični film je Zadnja gora (Dariusz Załuski, Poljska), iskren prikaz dogajanja v Karakorumu, kjer sta se neločljivo povezala poljski vzpon na K2, edini nepreplezani osemtisočak v zimskih razmerah, in reševanje na sosednjem Nanga Parbatu. Najboljši plezalni film je živahen in dobrosrčen Sredi ničesar (Peter Mortimer, ZDA), ki raziskuje trenja med balvanskimi plezalci in konservativno lokalno skupnostjo podeželskega Utaha. Nagrado za najboljši film o gorah, športu in avanturi je prejela Teža vode (Michael Brown, Kanada) o slepem kajakašu Eriku, ki je preveslal reko Kolorado skozi Veliki kanjon, kar je le eden izmed njegovih življenjskih izzivov in uspehov, tok vode pa prečudovito simbolizira tok življenja, spopadanje s smrtonosnimi brzicami, vzponi in padci so pravo veslanje med stvarnostjo in naravo.


V kategoriji gorska narava in kultura je slavil Klavir v Zanskar (Michał Sulima, Velika Britanija), zgodba, ki združuje skoraj vse, kar je bistveno v življenju: povezanost med ljudmi, duhovnost, vseobsegajočo moč narave, stremljenje po spremembah v svetu, ki so vedno osnovane na osebnih odločitvah, ter radost ob dosegu nečesa, kar se nam je zdelo nemogoče. Nagrado za kratki gorniški film je prejela Arktika (Venero Josu, Jesus Mari Lazkano, Španija), portret slikarja, ki zapluje v Arktično morje na Svalbard in potuje skozi svojo duševnost, zgodba pa ima močno sporočilo refleksije umetnosti na globalno segrevanje.
 

Osupljivi predavatelji

Festivalska žirija je podelila častne pohvale alpinističnemu filmu Changabang – včeraj in danes (Jean-Pierre Tauvron, Francija), plezalnemu Slepo plezanje (Alastair Lee, Velika Britanija), filmu 8000+ (Christian Schmidt, Nemčija, Francija) v kategoriji gore, šport in avantura, med filmi o gorski naravi in kulturi pa Sanjski deželi (Joost van der Wiel, Nizozemska). Televizija Slovenija (žirijo so sestavljali Andrej Otovčevič, Miha Lampreht in Miro Štebe) je prav tako nagradila britanski plezalni film Slepo plezanje, poklon volji do življenja, ko nam slep plezalec odpre oči na poti iz teme v svetlobo. Estetsko in režijsko dovršen film nam prikaže, da celo slepota ni ovira za vrhunske dosežke.

»Alpinisti smo lahko nadvse ponosni, da je Unesco to dejavnost uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ni dejavnosti, ki bi skrivala toliko umetnosti, kot ga premore alpinizem. Tudi trpljenje, nevarnost, lepota, strah so umetnost, to spodbuja čustva, ta pa se prelivajo v besedo, sliko, film, glasbo. Tudi na 14. festivalu gorniškega filma smo videli in slišali veliko tistega, kar nas s takšno vnemo žene v gore,« je poudaril direktor festivala Silvo Karo.


Poleg kakovostnih predstav Festivalu gorniškega filma s svojimi zgodbami dajejo pečat tudi predavatelji. Američan Jim Donini, ki se že več kot pol stoletja vrača v Karakorum in Patagonijo, je osupnil s svojimi legendarnimi pionirskimi avanturami na Latoku 1 in Torre Eggerju, Jera Musič je doživeto obudila spomine na lanskih 3500 kilometrov Apalaške pešpoti, ki jo je pri 19 letih prehodila kot prva Slovenka, alpinist Tomaž Jakofčič je slikovito predstavil prelomne vzpone in odprave, ki so krojili njegov alpinizem, filozofijo in način življenja, Milan Romih pa bogato alpinistično pot, zaznamovano z dragocenimi prijateljskimi vezmi, in nov roman Skozi trave oblakov. Na sklepni festivalski večer so obiskovalci s plezalcem Davidom Debeljakom doživeto raziskovali strme stene po svetu in zrli v zvezdno nebo, tudi patagonsko, od koder se je vrnil pred kratkim.