ONESNAŽENJE
Covidne smeti uničujejo tudi morje
Na leto v oceanih pristane 13 milijonov ton plastike.
Odpri galerijo
Rokavice, vrečke in maske zamenjajo za hrano, kar jih pelje v smrt. FOTO: Romolotavani/Getty Images
Lanskega in letošnjega leta si vse do poletja nismo znali predstavljati brez zaščitnih mask. Le na morju, ko smo bolj sproščeni, te nekako ne zaidejo tako pogosto na obraz, pa vendarle je sem ter tja opaziti kakšnega še posebno previdnega posameznika, ki je niti na obali ne odloži.
Po podatkih nevladne organizacije OceansAsia naj bi leta 2020 izdelali 52 milijard obraznih mask. Njihovo nošenje, predvsem pa zavrženje po uporabi je še bolj obremenilo že tako degradirano okolje, ki se utaplja v plastiki in drvi proti ekološki katastrofi. Kako pereč je problem, priča podatek, da kar 1,56 milijarde uporabljenih mask konča v morjih po vsem svetu.
Tudi Jadransko ni imuno proti plastični pandemiji, prav nasprotno, velja za eno najbolj onesnaženih vodnih območij. Količina plastike v njem narašča tudi zavoljo epidemije koronavirusa in ubija morsko favno in floro. Tako naj bi morske želve, delfini, kiti in ribe, ki plavajoče maske in rokavice zamenjajo za hrano, umirali od izčrpanosti, saj imajo polne želodce plastike, kar povzroči podhranjenost, zastrupitev in na koncu smrt. Plastika je dosegla tudi že človeka, v njegov organizem vstopa po prehranjevalni verigi prek morskih bitij.
Brezvestno odvržene maske in rokavice se kopičijo tudi na morskem dnu in ob obali, njihova razpolovna doba pa je do pol milijona let. Po raziskavah naj bi bilo do leta 2050 v morjih celo več plastike kot živali. Potapljači neprofitne francoske organizacije Opération Mer Propre (Operacija čisto morje), ki redno čistijo morsko dno ob Azurni obali, že od lani bijejo plat zvona s covidnimi smetmi, kot so jih poimenovali.
S podobno svarečimi opozorili se javljajo tudi iz drugih delov sveta. Morska biološka postaja Piran in Nacionalni inštitut za biologijo pa opozarjata še, da so zaščitne maske in rokavice lahko tudi okužene s patogenimi organizmi, zato se moramo ob najdbi vesti, kot da je to kužen odpadek. Zato, prosijo, v času pandemije ne pozabimo na okolje, saj morje in obala nikakor nista odlagališče odpadkov.
Po podatkih nevladne organizacije OceansAsia naj bi leta 2020 izdelali 52 milijard obraznih mask. Njihovo nošenje, predvsem pa zavrženje po uporabi je še bolj obremenilo že tako degradirano okolje, ki se utaplja v plastiki in drvi proti ekološki katastrofi. Kako pereč je problem, priča podatek, da kar 1,56 milijarde uporabljenih mask konča v morjih po vsem svetu.
Maska naj po uporabi konča v smeteh! FOTO: Nikita Burdenkov/Getty Images
Tudi Jadransko ni imuno proti plastični pandemiji, prav nasprotno, velja za eno najbolj onesnaženih vodnih območij. Količina plastike v njem narašča tudi zavoljo epidemije koronavirusa in ubija morsko favno in floro. Tako naj bi morske želve, delfini, kiti in ribe, ki plavajoče maske in rokavice zamenjajo za hrano, umirali od izčrpanosti, saj imajo polne želodce plastike, kar povzroči podhranjenost, zastrupitev in na koncu smrt. Plastika je dosegla tudi že človeka, v njegov organizem vstopa po prehranjevalni verigi prek morskih bitij.
Brezvestno odvržene maske in rokavice se kopičijo tudi na morskem dnu in ob obali, njihova razpolovna doba pa je do pol milijona let. Po raziskavah naj bi bilo do leta 2050 v morjih celo več plastike kot živali. Potapljači neprofitne francoske organizacije Opération Mer Propre (Operacija čisto morje), ki redno čistijo morsko dno ob Azurni obali, že od lani bijejo plat zvona s covidnimi smetmi, kot so jih poimenovali.
Do leta 2050 naj bi bilo celo več plastike kot živali.
S podobno svarečimi opozorili se javljajo tudi iz drugih delov sveta. Morska biološka postaja Piran in Nacionalni inštitut za biologijo pa opozarjata še, da so zaščitne maske in rokavice lahko tudi okužene s patogenimi organizmi, zato se moramo ob najdbi vesti, kot da je to kužen odpadek. Zato, prosijo, v času pandemije ne pozabimo na okolje, saj morje in obala nikakor nista odlagališče odpadkov.
