Črna slovenska koronastatistika

V Sloveniji je umrlo 497 ljudi, ki so bili okuženi tudi z novim koronavirusom. Samo v sredo (podatek, o katerem smo poročali včeraj) je umrlo 30 ljudi, kar je bilo največ do zdaj v enem dnevu. Nekoliko podrobneje smo pogledali koronaštevilke, ugotovitve pa navajamo spodaj.

Prvi primer okužbe s koronavirusom smo v Sloveniji potrdili 4. marca letos, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Le 10 dni kasneje smo imeli prvo smrtno žrtev. To je bilo že po 12. marcu, ko je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder podpisal odredbo o razglasitvi epidemije. Bolezen covid 19 se je širila, strogi vladni ukrepi in vestno upoštevanje teh pa so jo naposled le uspešno zajezili. 15. maja je vlada napovedala, da bo s koncem meseca epidemija preklicana. Na ta dan smo v Sloveniji že imeli 103 smrti oseb (povsod, kjer omenjamo število pokojnih, se sklicujemo na javno dostopne podatke sledilnika covida 19), ki so bile okužene tudi s sars-cov-2, na zadnji majski dan pa 108. Prišla sta pomlad in poletje, številke so se zdele precej dobre, jeseni pa so številke začele drastično rasti – Slovenija ponovno razglasi epidemijo. To se je zgodilo 19. oktobra. V tem času se je število umrlih s covidom 19 povečalo na 190. To pomeni, da je v obdobju, ko ni bilo epidemije, umrlo 82 ljudi ali 26 manj kot med epidemijo. Vsekakor moramo omeniti, da je bilo obdobje, ko ni bilo epidemije, bistveno daljše.

V zadnjih dneh ponovne razglasitve epidemije Slovenija v statistiko vpisuje črne številke. V četrtek smo poročali o rekordu 30 mrtvih v enem dnevu, zaradi česar se je število smrti od začetka boja z novim koronavirusom povečalo na 471, v petek pa še za 26 na 497. To pomeni, da je od 19. oktobra, ko smo razglasili epidemijo (to je manj kot v mesecu!), pa do v petek objavljenih podatkov umrlo kar 307 ljudi, od tega samo v zadnjih štirih dneh 109 (če gledamo na tedenski ravni, je v zadnjem tednu umrlo 182 oseb, okuženih s sars-cov-2).

Koliko ljudi je umrlo na intenzivni negi?

Javno dostopni podatki sledilnika covida 19 kažejo, da je v bolnišnicah umrlo 340 oseb, na intenzivni negi 65 (preostali zunaj tega sistema, v domovih za starejše občane denimo). Na vprašanje, zakaj manj ljudi umre v bolnišnicah na intenzivni negi (to pomeni, da ne pridejo do intenzivne nege) kot sicer v bolnišnicah in ali bi jih lahko več rešili, če bi jih še več priključili na respiratorje, nam je odgovorila vodja strokovne skupine Bojana Beović: »Vsekakor ne, na oddelke za intenzivno zdravljenje premestimo tiste bolnike, pri katerih je taka terapija pričakovano učinkovita. Posamezni bolniki pa so umrli, preden so sploh prišli do kakršne koli pomoči.« To pomeni, da tudi zdaj, ko je sistem precej obremenjen z bolniki s covidom, delo poteka tako kot vedno: »Tudi sicer se je treba pri vsakem bolniku odločiti, kakšno zdravljenje je pričakovano učinkovito in smiselno.«


V zadnjih dneh se je veliko govorilo o številu postelj, ki so namenjene bolnikom s covidom. Trenutno imamo 1069 hospitaliziranih, 170 oseb na intenzivni negi. Pred dnevi smo ministrstvo za zdravje prosili za podatke, koliko navadnih postelj za te bolnike imamo in koliko za tiste, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Posredovali so nam podatke za obdobje od 19. oktobra do 1. novembra. Zasedenost smo v odstotkih izrisali na grafu in ugotovili, da se v zadnjih dneh opazovanega obdobja nenehno gibljemo nad 90 odstotki zasedenih postelj. 29. oktobra smo na intenzivni negi celo presegli razpoložljive kapacitete. Za interpretacijo, kaj to pomeni, smo prosili ministrstvo za zdravje, od koder so odgovorili: »Podatki glede razpoložljivih postelj se spreminjajo iz ure v uro. Podatek za 29. 10. verjetno ni bil ažurno korigiran. Čez dan so se že vzpostavile nove kapacitete. Ob tem pojasnjujemo, da bolnišnice skladno s potrebami povečujejo svoje posteljne kapacitete in o tem sprotno poročajo prek internega spletnega mesta na ministrstvo, kjer se dnevno spremljajo potrebe po dodatnih posteljah glede na zasedenost. V skladu s potrebami izvajalci postopoma sproščajo postelje za bolnike s covidom 19, ki so sicer namenjene drugim dejavnostim.«

Koliko prenese zdravstveni sistem?

V zdravstvu manjka kadra, predvsem tistega s specifičnimi znanji za upravljanje občutljivih naprav, je slišati v zadnjih dneh. Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, smo zato vprašali, ali obstajajo izračuni (denimo optimističen, pesimističen in bolj realen scenarij), koliko največ postelj z bolniki s covidom se lahko oskrbuje z osebjem, ki ga premoremo v Sloveniji (hospitalizirane osebe z vključno tistimi na ICU). Odgovorili so tako: »Pomanjkanje kadrov se rešuje sproti z vključevanjem specializantov in sekundarijev ter študentov in prostovoljcev in tudi s prerazporeditvami.« Priložili so še povezavo na poziv zdravstvenim domovom k zagotovitvi zadostnega števila kadra za zdravljenje obolelih s covidom 19 v bolnišnicah. Naknadno so še dodali: »Tudi kadrovsko se bolnišnice z interno reorganizacijo na različnih deloviščih in z iskanjem dodatnega kadra pri drugih izvajalcih sprotno prilagajajo. Verjamemo, da bomo vsi skupaj s spoštovanjem ukrepov in priporočili pripomogli k temu, da bo zdravstvo lahko zagotovilo, da  bo zdravljenje dobil vsakdo, ki ga potrebuje.«

​