Črna umetnost mojstra Janeza (FOTO)
V Kulturno-umetniškem društvu Zasip pri Bledu so se lani ob pripravljanju na skorajšnjo 100-letnico delovanja društva po dveh monografijah iz niza kulturne dediščine Katarine: Ko spomini oživijo in Oktet Lip Bled: S pesmijo skozi čas odločili nadaljevati trajne odtise dragocene slovenske kulturne dediščine.
Praznovanje prestavili
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, je bila v Festivalni dvorani na Bledu načrtovana proslava z bogato druščino nastopajočih in z njo predstavitev novega knjižnega dela Črna umetnost, skozi čas in po poteh mojstra Janeza Rozmana. Zaradi neljubih razmer so morali dogodek prestaviti na 9. maj, dan Evrope, kar bo imelo poseben pomen, saj so predhodniki prve tiskane besede prav iz tega dela sveta.
Gre za velikega ljubitelja črne umetnosti, zgodovine domače in tuje knjige, ljubitelja črk, izdelave papirja.
»Ta knjiga je nastala,« pravi Dragica Marta Sternad Kenda, »v našem KUD Zasip, da se poklonimo Trubarju in ob tem izkažemo velik priklon tudi Janezu Rozmanu iz blejske grajske tiskarne, ki je Trubarja oživil na naših slovenskih tleh, obsegala bo 206 strani.«
2000. je predstavil reprodukcijo Gutenbergove stiskalnice.
Omenjena se je podpisala tudi pod knjižno stvaritev, njena hči Jerca Legan Cvikl pa je kot članica društva pomagala knjigo postaviti, urediti in opremiti. Lani sta začeli svojevrstno prebujanje in trajno zapisovanje bogatih kulturnih izročil s pomočjo skrbno zbranega arhivskega gradiva blejskega tiskarja Janeza Rozmana. Uvodne misli sta prispevala Milan Kučan in Ksenija Benedetti.
V društvu so veseli izjemne Rozmanove dediščine, ki jo je nabiral in hranil tri desetletja, zdaj pa jo želijo predstaviti najširši javnosti, celo v tujini. Mojster je leta 2000 predstavil reprodukcijo Gutenbergove stiskalnice in v naslednjih letih po vzoru najstarejših tiskarskih preš postavil prvo in edino grajsko tiskarno na Bledu, kamor poleg obiskovalcev z vsega sveta zahajajo najbolj eminentni gostje, ki obiščejo Slovenijo. Odtisnjene grafike Prešernove Zdravljice, Trubarjevega portreta ali Blejskega otoka so med priljubljenimi spominki, mladi pa se pri mojstru lahko poučijo o ročni izdelavi papirja, spoznajo skrivnosti knjigoveštva, kaligrafije pa tudi usnjarstva in lokostrelstva.
Gre za velikega ljubitelja črne umetnosti, zgodovine domače in tuje knjige, ljubitelja črk, izdelave papirja, vedno urejenega, markantnega dolgobradega gospoda, pogosto preoblečenega v srednjeveška oblačila. Knjiga zaobjame tri desetletja ustvarjalnega duha tiskarja Janeza Rozmana, ki je velik mojster manufakture svojih stvaritev in ostaja navdih s svojo energičnostjo v grajski tiskarni na Bledu, kjer ga obiskujejo številni znani in manj znani ljubitelji tiskane besede in slike.
Obisk prve dame ZDA
Dejavnosti, s katero se ukvarja, pravi črna umetnost, in sam kot naslednik črne umetnosti ozavešča o veščinah, ki so našemu narodu zagotovile prihodnost. V to, kar je delavnica danes, je vložil leta truda in trdega dela. Obiskoval je sejme, stare tiskarne in stroje, ki so danes znova delujoči, našel v različnih kotičkih Evrope. V grajski tiskarni ga je obiskala tudi nekdanja prva dama Združenih držav Amerike Laura Bush.
Pred osemnajstimi leti se mu je kot vajenec pridružil Uroš Resnik, ki je eden izmed redkih, ki so še bili šolani v smeri tiskarstvo, kot smo ga nekoč poznali. Kot kaligrafinja se je Manufakturi pridružila tudi partnerica Mari Gregorin, ki z mirno roko potrpežljivo ustvarja prelepe zapise, ujete v preteklosti. Z Mari in Urošem mnogokrat gostujejo doma in v tujini, kjer so vedno deležni pohval. Svoje znanje Janez rad deli – predvsem z mladimi. V Manufakturi ga obiskujejo tudi skupine iz osnovnih in srednjih šol. Prav tako je imel mojster večkrat priložnost svoje znanje deliti z raznimi diplomati.
Ko ga srečamo, se namreč predstavi kot Johann Gutenberg ali Primož Trubar, kot Jožef Blaznik ali Janez Vajkard Valvasor, kot France Prešeren in drugi, a ob koncu dne je spet ponosni mož, oče, dedek in prijatelj Janez.
