Črne slutnje: v dveh dneh Slovenijo streslo desetkrat. Ali to napoveduje močnejši potres?

Samo območje Bovca je v zadnjih treh dneh streslo kar desetkrat, Slovenijo pa enajstkrat, kažejo podatki Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje. Najmočnejši potres med njimi je bil danes minuto čez polnoč, magnitude 2,3. Na srečo je potresavanje tal pri ljudeh vzbudilo le nelagodne občutke, saj o škodi niso poročali.

A kaj pomeni takšna frekvenca potresov? Je to znak, da Slovenijo čaka močnejši potres? Odgovarjata strokovnjaka z urada za seizmologijo Barbara Šket Motnikar in Miha Lanjšček.

Vsakih sto let močnejši potres? Ne!

Nekoč so govorili, da nas na območju Slovenije vsakih sto let čaka močnejši potres. Potresna strokovnjaka seizmologa pravita, da takšne napovedi ne držijo, »prav tako nimamo nobenih indicev, da bi v kratkem lahko pričakovali močnejši potres«.

»Potresna aktivnost je v okolici Bovca v zadnjem času res nekoliko povečana, vendar pa ne odstopa od dolgoletnega povprečja in tudi ne napoveduje kakega močnejšega potresa,« sta jasna. Potresi se namreč ne dogajajo enakomerno v času in jih tudi ne morejo napovedati.

»Trenutno potresno dogajanje v ničemer ne izstopa in ni vzrok za vznemirjenje,« pomirjata sogovornika. Dodajata: »Pomembno pa je, da smo vedno pripravljeni na potres, bodisi kot posameznik z upoštevanjem navodil civilne zaščite o ravnanju pred, med in po potresu, bodisi kot družba z upoštevanjem pravil potresno odporne gradnje.«

Ocenjevanje verjetnosti potresa

A stroka zna oceniti, tako nam pojasnita Arsova strokovnjaka, kako močni potresi se lahko zgodijo na nekem območju v izbranem časovnem obdobju – to je verjetnostno ocenjevanje potresne nevarnosti.

»Z verjetnostnim napovedovanjem lahko za dano naselje oziroma območje v Sloveniji približno ocenimo povratno dobo za potres dane velikosti oziroma intenzitete. Kot primer lahko za območje Bovca pričakujemo potres intenzitete VI po evropski potresni lestvici (EMS-98) v povprečju na vsakih 25 let, potres intenzitete VII na vsakih 80 let ter potres intenzitete VIII na vsakih 230 let (op. p.: del evropske potresne lestvice in značilnosti objavljamo v okvirju na dnu članka).«

Smo na območju Bovca morebiti že »čez rok«? »Navedene povratne dobe so povprečen čas med dvema dogodkoma, ki bi povzročila navedeno intenziteto. V primeru zelo močnega potresa so pričakovani številni popotresi in v teh primerih je njihovo pojavljanje bolj pogosto (kot npr. potresa v Posočju leta 1998 in leta 2004). Povratna doba je verjetnostni pojem, kjer "statistika" velja samo v daljšem časovnem obdobju, zato bi na vprašanje "ali smo čez rok" težko odgovorili,« sta nam pojasnila.

Zadnji trije potresi, ki so povzročili močne poškodbe

Zgornje Posočje, 1998

Bilo je 12. aprila 1998. Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, dogodil pa se je v času velikonočnega nedeljskega kosila. Magnituda je znašala 5,7, po evropski potresni lestvici EMS-98 pa je šlo za potres VIII stopnje. 

Poškodovanih je bilo več kot 4000 objektov, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo.

V prvih 20 urah po glavnem potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9000, v poročilih piše Arso.

Cerknica, 1926

Pred tem so v statistiko vpisali enega pred skoraj stoletjem, leta 1926, na območju Cerknice, ko je šlo za potres magnitude 5,6 (VII-VIII stopnja po evropski potresni lestvici).

Ljubljana, 1895

Leta 1895 je potres prizadel Ljubljano. Magnituda je znašala 6,1 – stopnja po evropski potresni lestvici je bila VIII-IX.

V Arsovem poročilu o potresih grozljivko, ki se je odvila 14. aprila, opišejo takole: »Sedemnajst minut po enajsti uri jih je predramil močan potres, ki ga je spremljal grozovit hrup. Tla so se tresla, stene pokale, ostrešja škripala, leseni podi škrtali. S streh so leteli strešniki in dimniki, podirale so se manjše in večje stene. Prebivalce je v temi zajela precejšnja panika in so v naglici, le v nočnih oblačilih, zapuščali svoja stanovanja in se zbirali na odprtem, kjer so molili in v grozi preživljali številne popotrese.«

Šele jutro je razkrilo katastrofo: od 1373 stavb je bilo 145 tako hudo poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Umrlo je 21 ljudi. Za pokojne so bili večinoma usodni odpadli deli dimnikov in strešnikov, medtem ko so nekatere zasuli podrti stropi. Nekaj ljudi je umrlo tudi med reševanjem.