Črne so nevarne le za miši (FOTO)
Z različnimi predsodki in diskriminacijo zaradi drugačnosti se človeštvo malodane spopada že od nekdaj. Ko smo pri odpravi nestrpnosti do drugačnih ljudi včasih bolj, drugič pa žal premalo uspešni, skorajda zanemarimo, da so tudi živali stigmatizirane izključno zaradi barve. Črne mačke, denimo. Mitov o njih je precej. Celo na grmadah so gorele nekoč, saj so jih v srednjem veku povezovali s črno magijo. Vraževerje, češ da te kosmatinke prinašajo nesrečo, je še danes tolikšno, da celo iz zavetišč sporočajo, da dlje iščejo novega lastnika kot njihove vrstnice drugačnih barv. A se jim, tako kaže, vsaj ponekod obetajo manj krivični časi.
Zmanjkalo jih je!
Črne mačke imajo res smolo, saj so vsaj na stari celini že stoletja preganjane zaradi mita, da prinašajo nesrečo. Sploh če ti prečkajo pot! Kako resnično je tovrstno mišljenje zakoreninjeno tudi v deželi na sončni strani Alp, izvemo v vodilnem zavetišču za zapuščene živali pri nas. Prav zato v Zavetišču Ljubljana že od leta 2014 konec oktobra organizirajo Noč črnih mačk. Glavni namen je približati črne mačke prebivalcem in predvsem pokazati, da so to prav tako ljubeče, igrive in srčne živali kot druge.
»Od leta 2014 do zdaj projekta dvakrat nismo mogli izpeljati, letos pa res lahko ugotovimo, da ima že pozitivne učinke. Ta hip recimo nimamo prav nobene črne mačke več, vse so našle svoj dom,« ponosno pove Tanja Ferenčak, veterinarka v zavetišču. »Prej je to dejansko bil problem, ljudje so imeli zadržke. Črne muce so bile po večini spregledane oziroma zanimanja zanje ni bilo takšno kot za druge,« nadaljuje in pristavi, da se črna barva nekoliko bolj pozna tudi pri kužkih, saj da so manj opaženi.
Ob dobrih pogojih ni več nujno, da ima mačka mladiče samo spomladi in jeseni, ampak celo večkrat.
Letos je bil še poseben poudarek na otroških delavnicah in ozaveščanju o mačji govorici oziroma kaj nam muca sporoča s svojim pogledom, držo. »Tudi tu je namreč navadno napačno mišljenje, in sicer da se muco, ko močno sključi hrbet, povezuje s tem, da je strašna oziroma bo napadla. To ne drži. Je ravno nasprotno, to pomeni, da se muca boji,« nam pojasni sogovornica.
Ta hip imajo v zavetišču nekaj čez 150 muck, letno pa jih dobijo kar med 1500 do 2000. Večina je klasičnih, kratkodlakih, domačih, bolj eksotične so redke. Pogled na moderne živalske bokse z notranjim in zunanjim prostorom ter seveda ljubečo skrbjo oskrbnikov in veterinarke pa da jasno vedeti, da se prav nobena ne bo ravno pritoževala, če bo kakšen dan več v zavetišču, preden dobi novega stalnega lastnika. A cilj je, kajpada, da prej ali slej vsaka najde nov stalen dom.
Največji problem visoke rodnosti mačk je, pove Tanja, ozaveščanje ljudi o sterilizaciji in kastraciji. »Če je pri psih to zavedanje vse večje, pri mačkah žal še ni. Ob dobrih pogojih ni več nujno, da ima mačka mladiče samo spomladi in jeseni, ampak celo večkrat letno. Prav zato se res trudimo ozaveščati tako o kastraciji kot sterilizaciji in o mikročipiranju muck. To nam omogoča, da lahko zelo hitro najdemo lastnika, sicer pa je to zelo težko. Pri psih je prav zaradi mikročipiranja večina vrnjenih lastniku. Sicer pa tudi na splošno nekako velja, da če muca pobegne, je lastniki ne iščejo tako zavzeto in intenzivno kot denimo kužka. Sploh domačih, ki živijo zunaj.«
Avtobusa v zavetišču
Po zakonu ima lastnik osem dni časa, da pride po izgubljeno žival, če se to ne zgodi, gre lahko v posvojitev. A prej opravi karanteno, mucke tudi sterilizirajo in kastrirajo, vedno mikročipirajo, ter seveda cepijo in pozdravijo, če je takšna potreba. Potem pa je nared za novega lastnika. A to ne more biti kar vsak, kakšnega so tudi že zavrnili.
{embed_foto}1314374{/embed_foto
}
»Posvojitev živali je odgovornost, to izpostavimo vsakemu bodočemu lastniku. Ta mora tudi izpolniti določen vprašalnik. Včasih smo morda za koga malo sitni, a vendar se je v posvojitev res treba podati premišljeno. Trudimo se, da gredo muce v odgovorne domove. Zelo tudi poudarjamo, da žival ni darilo.« Zgodilo se je že, da se je po nekaj dneh lastnik premislil in žival vrnil, saj je podcenjeval, kakšno odgovornost to prinaša.
Ko se je na Noč črnih mačk na Gmajnicah dan prevesil v večer, so otroci na avtobusih, ki sta za potrebe raznih animacij in izobraževanj otrok stalno nameščena v zavetišču, iskali skrite znake, kaj nam muce v določenih položajih in držah sporočajo. To je bil tudi eden od ciljev projekta, in sicer otrokom po eni strani približati živali, a jih hkrati že učiti o odgovornosti za njihovo skrb. Ta pa je uspešnejša in boljša, če se pozna potrebe in lastnosti vsake živali.
Pa še o tem, ali črne mačke res prinašajo nesrečo ali ne. Jasen odgovor na to je že davno tega našel francoski pisatelj Max O'Rell. »To je odvisno od tega, ali ste človek ali miš.« Torej, paziti se jih mora samo miš. Kot vseh drugih mačk.
