Črni galebi našli kosti jamskih medvedov
Za preboldske jamarje, ki upravljajo Snežno jamo na Raduhi, je bilo lansko leto drugačno, vsaj kar se tiče turistične dejavnosti. Zaradi avgustovskih poplav in udora plazu so morali jamo zapreti za oglede. Nekoliko je bila okrnjena tudi raziskovalna dejavnost, zlasti na območju Zgornje Savinjske doline. So pa vseeno imeli kar nekaj raziskovalnih in delovnih akcij. Teh tudi letos ne bo manjkalo, saj je v Snežni jami potrebna temeljita sanacija vhodne udornice in stopnic, ki jih je poškodoval plaz. Kdaj bo, če sploh, jama ponovno odprta za turistične oglede, za zdaj ni mogoče napovedati.
Ob vsem predvidenem delu pri Snežni jami in raziskovanju drugih kraških objektov je letošnje leto za jamarje preboldskega kluba Črni galeb tudi leto jubilejev. Septembra bo namreč minilo 55 let od njegove ustanovitve. Spomnili se bodo tudi na svoje odmevnejše raziskovalne dosežke, še posebno na leto 1978, ko so organizirali prvo jamarsko ekspedicijo v Ekvador in na Galapaške otoke, na katerih so se 1000 km od obale spoznavali z jamami, ki jih je ustvarila lava.
Letos mineva 40 let od njihove druge odmevne odprave v Južno Ameriko, leta 1984 so raziskovali kraški svet Kolumbije in jame na otoku San Andres v Karibih, ki je 700 km oddaljen od svoje matične države Kolumbije. Pred 35 leti pa so člani Črnega galeba raziskovali jame na filipinskem krasu. Preboldski jamarji so obiskali tudi grški otok Kreta ter več speleološko zanimivih območij v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, zlasti v Bosni in Hercegovini ter na hrvaških otokih Vis in Brač.
1969.
leta ustanovijo jamarski klub Črni galeb.
1978.
organizirajo odmevno odpravo v Južno Ameriko.
1981.
odkrijejo Snežno jamo v masivu Raduhe.
1990.
postane najvišje ležeča turistična jama pri nas.
Srečanje vseh odprav
Za 55-letnico so se odločili, da pripravijo srečanje vseh udeležencev, ki so sodelovali na dosedanjih velikih odpravah v Južno Ameriko, na Filipine in Kreto. Teh je bilo skupno kar 37, žal pa med njimi ni več živih kar nekaj članov. Lani jih je zapustil biolog prof. dr. Boris Sket iz Ljubljane, tudi njihov častni predsednik, ki je bil udeleženec vseh njihovih ekspedicij. Prav tako že dolgo ni več med živimi krasoslovec prof. dr. France Habe iz Postojne, tudi častni predsednik kluba, ki je bil udeleženec I. jamarske ekspedicije preboldskih jamarjev v Ekvador in na Galapaške otoke. Med nami tudi ni več Francija Zupanca, Darka Koželnika in Srečka Kvasa, nekdanjih nadvse aktivnih članov kluba. Za zdaj še nimajo zanesljivih podatkov o tem, kako je z dvema udeležencema odprave v Kolumbijo iz Bosne in Hercegovine, hidrologom dr. Izetom Avdagićem in takratnim novinarjem sarajevskega Oslobođenja Miroslavom Kurtovićem, ter udeležencem odprave na filipinski kras dr. Petrom Ulrichom z Nove Zelandije.
Člani kluba, ki je bil uradno ustanovljen 25. septembra 1969, pripravljajo tudi izdajo publikacije, v kateri bodo v skrajšani obliki zajeli vse odprave, kot vsako leto pa so izdali stenski koledar, tokrat tudi s poudarkom na jubileju in spominu na prof. dr. Borisa Sketa. Nekakšen začetek v jubilejno leto je bil že decembra, ko so se mlajši člani kluba že 17. leto zapored spustili v 317 m globok Golarjev pekel na Podolševi, starejši člani pa so se podali na ogled in preverjanje stanja v jamo Vranja peč v Ložnici pri Šentilju, ki je nekakšen 60-metrski tunel v obliki črke S, skozi katerega teče potoček. Ker je to vodoravna jama, za njen ogled ni potrebna nobena plezalna oprema. Povsem drugačno je seveda raziskovanje brezna, kakršni sta Golarjev pekel ali Klemenškov pekel v prepadnih kraških osamelcih med Matkovim kotom in Solčavo nad levim bregom reke Savinje.
Letošnje odkritje
Kar nekaj raziskovanj so jamarji Črnega galeba imeli tudi že letos. Med drugim so se podali v Ravbarjevo brezno pri Podvinu v občini Polzela, pred dnevi pa so obiskali Erjavčevo jamo v Zgornji Savinjski dolini, katere vhod je 200 metrov nad strugo Savinje nedaleč od Igle. Jama je v celoti dolga 599 metrov in globoka 91 metrov, v notranjost pa vodi razvejan sistem rovov.
Izjemno zanimiva je predvsem zaradi bogate speleofavne, razvejanega sistema rovov in sifonskega jezera. Skozi zunanji del vodi stara pešpot med Lučami in Solčavo in ta del jame si lahko ogledamo tudi brez baterijske svetilke. V njej so zanimivi sedimenti, našli pa so tudi kosti jamskih medvedov ter redke hrošče in netopirje. Ima status naravne vrednote državnega pomena in je zavarovana kot naravni spomenik. Savinjska podružnica SPD je staro pešpot obnovila leta 1894 in jo poimenovala po Jakobu Rjavcu, ki je med letoma 1660 in 1668 služboval kot vikar v Lučah. Na eni od skal pri vhodu je vklesana tudi letnica 1669, ki je verjetno posvečena njemu. Poleg jam Spodnja in Zgornja Trebiška zijalka, dobrih 1000 m višje ležeča turistična Snežna jama v masivu Raduhe in paleolitska Potočka zijalka v masivu Olševe, sodi ta med najbolj poznane na tem območju, spada pa v Občino Luče in Občino Solčava.
Seveda je na tem območju še veliko drugih jam, predvsem pa brezen, ki so pravi jamarski eldorado že 55 let tudi za preboldske jamarje. Ti so bili še posebno veseli ob odkritju in raziskavi 310 m globokega Klemenškovega pekla leta 1974 in odkritju Snežne jame v letu 1981. To jamo so leta 1990 tudi uredili za turistični ogled, s čimer je na višini dobrih 1500 m postala tudi najvišje ležeča turistična jama pri nas in med najvišjimi v Evropi.
