Črno na belem: toliko učencev ima odločbo, znano, katerih motenj je največ (FOTO)
Število učencev s posebnimi potrebami v osnovnih šolah je iz leta v leto več. Predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan nam je v intervjuju pred dnevi povedal, da komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami preveč radodarno presoja, kdo je do odločbe upravičen, mnogokrat pa naj bi ravno starši nanje vršili pritisk. Več v tem članku. Če komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami presodi, da je otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami, dolgotrajno boleznijo, avtizmom ali drugimi primanjkljaji do usmeritve upravičen, mu dodeli odločbo za dodatno strokovno pomoč. Pečan je opozoril, da marsikateri učenec do prilagojenega programa ni upravičen in da je odločb preveč.
V letošnjem šolskem letu so po podatkih, ki jih je ministrstvo pridobilo od šol na dan 30. september 2022, do dodatne strokovne pomoči upravičeni 15.303 učencev, kar pomeni 8 odstotkov vseh učencev. K temu je treba dodati tudi določen odstotek učencev s statusom.
Iz statističnih podatkov, ki jih vodi Zavod RS za šolstvo je razbrati, da se število otrok s posebnimi potrebami usmerjenih v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v osnovni in tudi v srednji šoli povečuje. Kot nam je dejala dr. Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo, v zadnjih petih letih opazno povečanje število otrok, ki imajo prepoznanih več primanjkljajev, ovir oz. motenj. Ti predstavljajo že 43-odstotkov vseh motenj.
Ministrstvo za šolstvo vodi podatke o številu učencev z odločbami s posebnimi potrebami s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. D podatkov je razvidno, da je največja skupina otrok s posebnimi potrebami skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, sledi skupina otrok z opredeljenimi več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami ter skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami.
Podatki še razkrivajo, da je največ odločb v zadnji triadi, torej v sedmem, osem in devetem razredu. Eden od razlogov, da ima vse več otrok učne težave je tudi ta, da otroci ne zmorejo dosegati dobrih rezultatov na vseh področjih, čeprav si to želijo. Sedanji devetošolec ima 13 predmetov, medtem ko jih je imel njegov vrstnik pred uvedbo devetletke osem. Ocenjuje se tudi športna vzgoja, likovna in glasbena vzgoja. Prav tako je sistem v zadnji triadi naravnan samo na štetje točk za vpis na srednjo šolo, zato se nekateri otroci upognejo pod bremenom učne snovi, starši pa zanje predlagajo odločbo za učno pomoč. Pečan tako ugotavlja, da marsikateri učenec do prilagojenega programa, ki mu ga izda z odločbo Zavod RS ni upravičen, medtem ko se pri nekaterih, ki bi dodatno pomoč nujno potrebovali, ne zgodi nič.
