Dejan Grm čudežno preživel padec s Triglava
Dejan Grm je med gorniki dobro znano ime. Štiriintridesetletni mladenič je 24. januarja 2015 čudežno preživel 200-metrski padec čez steno z Malega Triglava na ledenik na Kredarici, pri tem je utrpel le zlomljena rebra. Po naključju ga je s terase Triglavskega planinskega doma opazil planinec, tretje srečno naključje pa je bilo, da so bili tisti trenutek na Kredarici člani Reševalne skupine Ajdovščina – Gorska reševalna služba (GRS) Tolmin in so mu nemudoma lahko priskočili na pomoč.
Cepin je našel sosed
Dejan, ki je bil pred nesrečo še bolj znan po vzdevku Redbull, saj je kot gorski tekač in ultramaratonec letel po vrhovih, kot da bi imel krila, se je sicer v letih po nesreči nekoliko umiril in upočasnil korak. Ne nazadnje je v tem času postal očka in zdaj se z veseljem posveča svoji družini. Vendar še vedno ostaja predan goram in vzponom, saj bi bilo nemogoče, da bi tako navdušenega skalarja, kot si sam reče, lahko kaj zaustavilo.
V teh skoraj sedmih letih je bil na našem očaku že 90-krat, leta 2017 na primer kar 30-krat, saj je bilo to leto, ko je praznoval svoj 30. rojstni dan. Tudi pretekli vikend je s prijatelji poskušal priplezati na naš najvišji vrh, vendar so ga zaustavile resnično zelo zahtevne zimske razmere. Skale s klini in jeklenicami so bile objete v trd led in nadvse nevarne za vzpon. »Ker nimam 100 življenj, smo se raje obrnili,« nam je povedal. Te dni, ko bo kmalu minilo že sedem let od njegovega čudežnega preživetja, se je spet zgodilo nekaj neverjetnega.
Na njegova vrata je namreč potrkal Rudi Kotnik in domačim, ker Dejana v tistem času ni bilo doma, izročil cepin. Povedal je, da ga je našel avgusta letos na ledeniku pod Triglavom in da je pomislil, da je verjetno Dejanov, saj je poznal zgodbo o njegovem padcu. Kakšna igra naključij! Rudi je prav tako kot Dejan iz vasice Socka v občini Vojnik in cepin je bil res pravi.
Ah, to ni mogoče, sem pomislil, ko so mi po telefonu sporočili novico.
»Najprej nisem mogel verjeti, da je nekdo našel prav moj cepin. Ah, to ni mogoče, sem pomislil, ko so mi po telefonu sporočili novico. Takrat ko se je zgodila nesreča, seveda nisem mislil na opremo, prepričan sem bil, da je cepin kdo vzel ali je kje obležal. Potem mi je Rudi, ki je celo doma iz drugega konca moje vasi, povedal, da so bili poleti namenjeni na Triglav, a so se zaradi neznosne gneče odločili, da bodo šli šele naslednjega dne. Malo so postopali po ledeniku, kar ga je še ostalo, in Rudi je od daleč videl, da se nekaj sveti. Kot smo potem ugotovili, je bil cepin veliko bolj desno od mesta, kjer sem pristal. Očitno je šel malo po svoje,« nam je povedal Dejan, hvaležen sokrajanu Rudiju za še en neverjetni razplet v njegovi neverjetni zgodbi.
Stari cepin bo postavil na posebno častno mesto.
Ne le da si je po padcu neverjetno hitro opomogel in začel že kmalu spet zahajati v hribe, svoje drugo rojstvo je vsako leto proslavil skupaj s prijatelji iz skupine Gorski svedri prav na vrhu Triglava. Predpreteklo zimsko sezono, ob peti obletnici oziroma ob njegovem novem rojstnem dnevu so mu Svedri pripravili še prav posebno presenečenje in mu na neuradni slovesnosti pri vremenarjih na Kredarici izročili lično izdelano leseno desko z vgraviranim spominskim napisom.
Reševalci so dihali vanj
Dejan se nesreče ne spominja. Šele par dni po tem, ko se je iz nezavesti zbudil v bolnišnici, se je zavedel, kakšno velikansko srečo je imel. Že to, da je sploh preživel padec z grebena Triglava, je bil pravi čudež, potem pa so si čudeži samo še sledili. Najprej je planinec s terase pred planinskim domom opazil nekaj črnega v snegu, kako se je premaknilo in spet negibno obležalo.
Potem so prihiteli štirje gorski reševalci iz Ajdovščine in ga v hudem mrazu s svojimi telesi in dihanjem vanj oteli zagotove smrti v snežnem viharju. Tudi helikoptersko reševanje v slabem vremenu je bilo dramatično, nazadnje pa so ga še zdravniki v Splošni bolnici Jesenice tako dobro zakrpali, da je bil že po dveh tednih doma, po pol leta spet v hribih. Že avgusta 2015 je spet postavil enega svojih številnih rekordov, vse tri najvišje vrhove naših gorskih verig, Grintovec, Stol, Triglav, je osvojil brez vmesnih prevozov v 16 urah in 22 minutah.
90
-krat je bil po nesreči že na vrhu Triglava.
Na novo najdenega starega cepina ne bo več uporabljal v gorah, raje ga bo postavil nekam na posebno častno mesto. Razmišlja celo, da bi ga nekega dne odnesel na Kredarico, da bo v opomin na njegovo nesrečo, ki jo je preživel le po čudežu.
