PRI PAPEŽU
Cvetlična ambasadorja
Sabina Šegula in Peter Ribič že 13. krasila vatikansko baziliko.
Odpri galerijo
Dr. Sabina Šegula, mednarodno priznana floristka, in Peter Ribič, strokovnjak za hortikulturo, sta postala z božičnimi in velikonočnimi krasitvami Bazilike sv. Petra v Vatikanu cvetlična ambasadorja Slovenije. To sta znova potrdila ob letošnji veliki noči, ko sta že trinajstič sodelovala pri okraševanju vatikanske bazilike.
Na več kot 770 km dolgo pot sta se odpravila minulo sredo in že v četrtkovem jutru začela delati. »Kot vedno na poti v Vatikan komaj čakava na jutranji sprehod po vatikanskih vrtovih do vrtnarije,« pravi dr. Šegulova. »Varnostni pregledi so poostreni. Že na poti proti vhodu Sveta Ana v Vatikan naju pregleda prva kontrola. Potem pa običajno še ena na meji Vatikana. Končno stopiva naprej, po ulici in za Baziliko sv. Petra naju za dobro jutro pozdravi cvetoči drevored japonskih češenj. Še sprehod po ulici nad vatikanskimi muzeji in že sva v vrtnariji, kjer nama razložijo, da tokrat ne bo italijanske floristke Daniele Kanu, s katero smo običajno skupaj oblikovali dekoracijo. Tako je bil tokrat za naju nov izziv: sama sva iz cvetja, ki sva ga dobila, izoblikovala idejo praznične krasitve. Za velikonočno okrasitev bazilike smo porabili 700 belih vrtnic, 700 rumenih vrtnic, 700 vrtnic marelične barve, 300 kosov statice, 1000 nageljnov in 120 modrih hortenzij ter zelenje.«
Po napornem delu je sledil obisk pri kardinalu Francu Rodetu, potem pa sta se Sabina in Peter odpravila še na obisk k veleposlaniku RS pri Svetem sedežu Tomažu Kunstlju: »Zahvalila sva se mu za organizacijo najine poti v Vatikan. Ta projekt namreč omogoča prav veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu. Ugotovili smo, da so vatikanski vrtnarji zadovoljni z najinim delom in želijo to sodelovanje nadaljevati. To je odgovorno delo, saj predstavljava Slovenijo in opravljava lepo promocijo, ki je v mednarodnem prostoru vse bolj prepoznavna. Tako so najini prosti dnevi, čeprav so delovni, zelo prijetni, polni različnih doživetij. Lepo je, da lahko kot posameznika sodelujeva pri izdelovanju cvetličnih dekoracij in s tem dava priznanje tudi stroki. Lepo pa bi bilo tudi, da bi taka promocija Slovenije imela stabilno finančno ozadje. Ta zgodba se je začela leta 2011, ko sva kot učitelja želela videti, kako poteka organizacija cvetlične velikonočne dekoracije v Vatikanu. Ker sva pokazala znanje in pripravljenost za delo, se zgodba še ni končala. Tokrat sva bila že 13. v Vatikanu, osemkrat za veliko noč. Ko človek ustvarja s cvetjem, pove več.«
Na več kot 770 km dolgo pot sta se odpravila minulo sredo in že v četrtkovem jutru začela delati. »Kot vedno na poti v Vatikan komaj čakava na jutranji sprehod po vatikanskih vrtovih do vrtnarije,« pravi dr. Šegulova. »Varnostni pregledi so poostreni. Že na poti proti vhodu Sveta Ana v Vatikan naju pregleda prva kontrola. Potem pa običajno še ena na meji Vatikana. Končno stopiva naprej, po ulici in za Baziliko sv. Petra naju za dobro jutro pozdravi cvetoči drevored japonskih češenj. Še sprehod po ulici nad vatikanskimi muzeji in že sva v vrtnariji, kjer nama razložijo, da tokrat ne bo italijanske floristke Daniele Kanu, s katero smo običajno skupaj oblikovali dekoracijo. Tako je bil tokrat za naju nov izziv: sama sva iz cvetja, ki sva ga dobila, izoblikovala idejo praznične krasitve. Za velikonočno okrasitev bazilike smo porabili 700 belih vrtnic, 700 rumenih vrtnic, 700 vrtnic marelične barve, 300 kosov statice, 1000 nageljnov in 120 modrih hortenzij ter zelenje.«
Po napornem delu je sledil obisk pri kardinalu Francu Rodetu, potem pa sta se Sabina in Peter odpravila še na obisk k veleposlaniku RS pri Svetem sedežu Tomažu Kunstlju: »Zahvalila sva se mu za organizacijo najine poti v Vatikan. Ta projekt namreč omogoča prav veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu. Ugotovili smo, da so vatikanski vrtnarji zadovoljni z najinim delom in želijo to sodelovanje nadaljevati. To je odgovorno delo, saj predstavljava Slovenijo in opravljava lepo promocijo, ki je v mednarodnem prostoru vse bolj prepoznavna. Tako so najini prosti dnevi, čeprav so delovni, zelo prijetni, polni različnih doživetij. Lepo je, da lahko kot posameznika sodelujeva pri izdelovanju cvetličnih dekoracij in s tem dava priznanje tudi stroki. Lepo pa bi bilo tudi, da bi taka promocija Slovenije imela stabilno finančno ozadje. Ta zgodba se je začela leta 2011, ko sva kot učitelja želela videti, kako poteka organizacija cvetlične velikonočne dekoracije v Vatikanu. Ker sva pokazala znanje in pripravljenost za delo, se zgodba še ni končala. Tokrat sva bila že 13. v Vatikanu, osemkrat za veliko noč. Ko človek ustvarja s cvetjem, pove več.«