Cvetoč podlesek, slovo od poletja

Pred nami je glavna obiralna sezona sadja. Letošnja sezona je bila za sadjarje izziv, saj je postregla z veliko vremensko variabilnostjo. Na mnogih legah so velike razlike med časom dozorevanja celo na isti lokaciji. Ob dozorevanju so se pokazale posledice zaporednih spomladanskih pozeb, razvili so se plodovi nepravilnih oblik, tudi drobnejši, ponekod so porjaveli. To lahko vpliva na njihovo stabilnost ob skladiščenju.

V Sloveniji se za določanje okvirnih rokov obiranja jabolk in hrušk uporablja metoda Streifovega indeksa. Izmeri se trdoto mesa, suho snov in naredi škrobni test. Na podlagi naštetih parametrov se določi optimalni čas obiranja za posamezne sorte. Razgradnja škroba se v toplem vremenu zelo pospeši. Obarvanost plodov zaradi toplih noči zelo počasi napreduje in marsikje kljub doseženim parametrom zrelosti sadjarji še ne obirajo. Dozorevanje spremljajo kmetijske svetovalne službe, ker pa se med posameznimi nasadi pojavljajo razlike v zorenju zaradi mikroklimatskih in talnih lastnosti, obloženosti dreves, starosti in različnih tehnologij, priporočajo, da vsak sadjar spremlja zorenje sort v svojem nasadu.

Za ta namen je najprimernejša metoda škrobnega testa. Za to potrebujemo jodovico, ki jo dobimo v lekarnah, in tabelo škrobne lestvice. Optimalni čas obiranja plodov za skladiščenje je, ko se od 40 do 60 odstotkov škroba spremeni v sladkor, odvisno od načina skladiščenja in sorte. Optimalni čas za predelavo pa je, ko se v njih spremeni od 70 do 90 odstotkov škroba. Prezgodaj obrani plodovi so manjši, slabo so obarvani in imajo slabše organoleptične lastnosti. Pri prepoznem obiranju predčasno odpadajo, izgubljajo vsebnost kislin in trdnost.

Gozdni plodovi

Letos je gozd bogato obrodil. Hrastove in bukove veje se upogibajo pod težo plodov, ki ob vetrovih padajo z dreves. So pomemben vir hrane za številne živali, od srnjadi, divjih prašičev, glodavcev do ptic. Ti stikajo za plodovi hrasta, pravega kostanja in bukve ter številnimi semeni, ki jih ptice kot polhi obirajo kar naravnost z vej. Želod privablja skoraj izključno šoje in golobe. Bukov žir privablja več vrst ptičev, pripadnike rodu ščinkavcev, ki v zimskem času radi oblikujejo mešane jate.
Do zime ni daleč, ob sprehodu v gozdu lahko naberemo plodove in jih shranimo za zimsko krmljenje ptic. V preteklosti sta bila želod in žir pomembna postranska gozdna proizvoda. Kmetje so včasih spustili v gozd prašiče in jih krmili z želodom. Iz teh so mleli moko ter pekli kruh in ga žgali za pripravo nadomestka kave. Iz bukovega žira so stiskali jedilno olje, saj vsebuje od 20 do 30 odstotkov maščob, jedrca pa celo od 30 do 40. Iz želoda lahko tudi danes pripravimo kavni nadomestek, ki so ga radi uporabljali naši predniki. Je brez kofeina, zato ga uporabljajo tisti, ki se mu raje izognejo.

Jesenski podlesek

Obarvanost plodov zaradi toplih noči zelo počasi napreduje. FOTO: Baks/Getty Images

Na pokošenih pašnikih in travnikih, predvsem na vlažnih rastiščih, se marsikje že šopiri jesenski podlesek. Ko zacveti, pravimo, da se poletje poslavlja. Iz čebuljastega gomolja, ki je od 10 do 20 cm globoko v zemlji, poganjajo do trije rožnati do svetlo vijolični cvetovi na do 20 cm dolgem cvetnem plaščku. Čeprav so na pogled podobni žafranu, je podlesek druga rastlina, saj ne cveti spomladi, tako kot žafrani ne jeseni. Seme dozori pozno spomladi naslednje leto. Je žužkocvetka, oprašujejo ga čebele in muhe, privablja metulje. Vsebuje alkaloid kolhicin, ki je zelo strupen. Pri živalih zavira mitozo, draži črevesno sluznico, učinkuje na centralno živčevje in na količino in kakovost mleka. Pogin nastopi zaradi paralize dihalnega centra. Posebno so občutljive mlade živali. Najbolj je strupen za govedo, manj za drobnico in konje. Jeseni živali na paši ne popasejo podleska, ob pozni košnji pa moramo biti previdni, da ga v zeleni krmi ni. S sušenjem rastline ostajajo strupene, zato moramo biti pazljivi, da se ne kopiči v senu, torej prehrani domačih živali.

Vsi deli rastline so strupeni, strupena je že voda s šopkom jesenskega podleska. Pri ljudeh je največ zastrupitev s podleskom spomladi. Čemaž in jesenski podlesek imata podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce.