Cvetoča jesen v Snoviku

Razstava v Snoviku bo na ogled od 10. do 17. ure pri Termah Snovik, dogodek bodo spremljali delavnice za otroke in odrasle ter od 14.30 tudi kulturni program. Zgodovina izdelovanja rož iz krep papirja je pestra. »Moda suhega cvetja se je razcvetela v drugi polovici 18. stoletja v Angliji, od koder se je razširila po Evropi in dosegla naše kraje v prvi polovici 19. stoletja,« pravi Petra Stefanovič v knjižici Cvetje iz papirja. »Sprva je bila znana le med meščani, pozneje pa so jo prevzeli tudi kmečki sloji, ti ga izdelujejo še danes.«


Rože iz papirja se pojavljajo povsod po Sloveniji. Najdemo jih v vzhodnih krajih države in na območju Brkinov. Uporabljali so jih namesto svežega cvetja, ki je bilo drago, dosti manj obstojno in predvsem pozimi nedosegljivo. »Znanje iz tujine je kaj hitro prišlo tudi v naše kraje in ostalo vse do današnjih dni,« dodaja Stefanovičeva. »Včasih je bila uporaba suhega cvetja dosti bolj razširjena. Z njim so krasili kapelice in Marijine oltarje v Marijinem mesecu, torej maja, glavne oltarje cerkva in bogkove kote predvsem pozimi oziroma dokler na domačem vrtu niso zrasle sveže cvetlice. Ženske so cvetje večinoma izdelovale pozimi, v prostem času ali po naročilu za posebne priložnosti. Velike rože iz papirja so našle svoje mesto na pogrebnih vencih. Te so tudi povoskale, torej potopile v raztopljeni vosek, da so jih obvarovale pred dežjem in soncem. Izdelovanje suhega cvetja je bilo razširjeno do 60. let prejšnjega stoletja, ko so ga začeli izpodrivati umetno cvetje in cenejše sveže rezane rože.«


Ljudje so dobro vedeli, katera ženska v vasi izdeluje lepo suho cvetje, in so se k njej radi vračali z novimi naročili. Praviloma so za svoje delo dobile povrnjen le material, tu in tam kakšno malico, včasih pa tudi plačilo, če je bil to za žensko dodatni vir zaslužka. Danes je spet vse drugače, saj se z izdelovanjem rož ukvarjajo zgolj ljubiteljsko.