POGOVORI
Cviček za dolgo življenje
Mira Šemić gostila Jurija Součka, ki stavi na dolenjskega posebneža. Preplet umetnosti, kulture in vina v čarobnem Skritem Veselovem vrtu.
Odpri galerijo
Mira Šemić in Jurij Souček FOTOGRAFIJE: Ana Kovač
LJUBLJANA – V prekrasnem ambientu Skritega Veselovega vrta Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v Ljubljani, shajališču umetnosti in kulture, najboljša slovenska poznavalka vin in priznana strokovnjakinja Mira Šemić pripravlja serijo pogovornih dogodkov, imenovanih In Mira Veritas, na katerih se prepletajo umetnost, kultura in seveda vino. Prav zaradi takšnega prepleta jih podpira podjetje Lidl Slovenija.
Predstavila se je umetnica Nina Koželj, za glasbo je skrbel virtuoz Saša Olenjuk, Mojmir Šiftar, najboljši mladi kuhar 2019 po izboru Gault & Millau, je premierno pripravil prigrizke, Mira Šemić je degustirala vina iz Lidlove vinoteke. Pri tem pa ji je pomagal kar sloviti dramski igralec, legendarni Jurij Souček.
Že uvodoma sta se strinjala, da je vino – umetnost. Ne da se ga namreč pridelovati in ustvarjati brez obilice strasti, domišljije in odrekanja, »vino pač ni kokakola«, je podčrtala gostiteljica, ki se ponaša tudi s prestižnim nazivom vinskega akademika. Bila je še bolj nazorna: »Vino najprej poslušamo, nato gledamo, zatem vonjamo. Končno zaužijemo požirek in ga okušamo.« Degustirala je štiri vina, ki jih ponuja Lidlova vinoteka, in so bila s pomočjo čutil preslikava vseh štirih letnih časov.
Znano je, da je Jurij Souček velik ljubitelj cvička, ta pa predstavlja poletje, veselje do vsega, joie de vivre. Zato se ga je denimo tudi na Součkovi ohceti precej spilo. »Pa ni nobenega bolela glava,« je poudaril velikan gledaliških odrov. »Čeprav,« je skomignil z obrvjo, »Janez Trdina pravi, da se je v vinu več ljudi ubilo kakor v vodi …« Šemićeva je nemudoma vskočila: »So bili vsaj bolj vesele sorte, kaj?«
»Hm, res se je nekam veliko veselih utopilo,« je premišljeval Souček, zavrtinčil kozarec Colnarjevega cvička, ga okusil in ustrelil: »Kot cvičkar – resnično je dober!«
»Poglej, s kako krasno svetlo rubinasto barvo se ponaša,« ga je opomnila Mira. Cviček ima nizek alkohol, visoko svežino, zato se ga z lahkoto pije in je odlična spremljava našim močnejšim jedem. Poleg tega ima mnoge ugodne učinke na naše zdravje, seveda če z njim ne pretiravamo.
»S cvičkom lahko dočakaš tudi dokaj visoko starost,« se je zasmejal 90-letni Souček.
»Predvsem pa se ga moraš najprej navaditi: meni se je zdel sprva kisel, a ko se ga navadiš, se ga ne odvadiš, Mira, moram še naprej vrteti kozarec?« Povedala mu je, da kozarec zavrtimo, da sprostimo več kot polovico snovi, ki se na svoji poti (iz vinogradov do sodov in iz sodov v steklenice) niso mogle naužiti zraka. »Šele ko vino priteče v kozarec in ga zavrtimo, končno zapleše, se izkaže in razširi,« je dejala.
Iz Ptujske kleti je prišel sivi pinot Pullus. Miro je presenetil z bakrenimi odtenki, četudi je mutant modrega pinota, navdušil jo je tako z intenzivno aromatiko, svežino, kot tudi zaokroženim telesom. »Za več okusa in bogastva, kot je to navada pri belih vinih, gre zasluga maceraciji,« je vse skupaj podučila. Sivi pinot je bil pomladen, poskočen in lahkoten.
Če smo začeli s poletjem in nadaljevali s pomladjo, je napočil čas za zimo. Takrat potrebujemo nekaj, kar nas pogreje, na primer, nekaj iz sončne Španije, priporoča Šemićeva, takšno vino je lahko Baturrica gran reserva iz pokrajine Tarragona. To rdeče suho vino sicer pridelujejo iz tempranilla in cabernet sauvignona, z zorenjem v lesenih sodih pa jim je uspelo ustvariti silno mehko in strastno vino.
»Bi že končno trčila?« jo je povprašal Souček. »Pa se sploh sme?«
»Seveda se sme,« je strastnega igralca pomirila Mira. »Saj vendar nazdravljamo s človekom!« Vina obstajajo prav zato, da se nazdravlja. In sta si pogledala v oči ter si zaželela vse najboljše, čin, je glasno trčilo.
Šemićeva je nato ugotavljala, da vino prinaša arome zrelih borovnic, višenj in robid, žametne tanine, prijetno svežino, v ustih je zaznala obilo griott. »Nadvse lepo vino dolgega pookusa!« je sklenila, še preden je zavela čista jesen v kozarcu sladkega vina z Madžarske.
»Že konec 17. stoletja je kraljeval domala na vseh dvorskih mizah,« nas je o tokaju seznanjala naša vrhunska poznavalka vin. »Ker pokrajina Tokaj leži med rekama Tiso in Bodrogom, je tam precej vlage, zaradi nje pa idealne razmere za razvoj plemenite gnilobe grozdja. To daje čudovita vina visokega sladkorja in nižjega alkohola.« V njem je zavonjala tudi krhlje jabolk, suhe marelice, veliko lipovega medu, v ustih je zaznala citruse. »Takšno vino, se strinjaš, Jurij, bi bilo lahko tudi namesto sladice, za zaključek kosila ali večerje.«
Souček je lahko samo prikimal ter pripomnil, da je »bog vodo že spremenil v vino, nikoli pa še nismo slišali, da bi storil obratno«.
»Hvala bogu, da je tako!« je izstrelila gostiteljica prijetnega večera, imenovanega In Mira Veritas.
Legendarni igralec v družbi direktorice Pionirskega doma Viktorije Potočnik in žene Milene Morača
Predstavila se je umetnica Nina Koželj, za glasbo je skrbel virtuoz Saša Olenjuk, Mojmir Šiftar, najboljši mladi kuhar 2019 po izboru Gault & Millau, je premierno pripravil prigrizke, Mira Šemić je degustirala vina iz Lidlove vinoteke. Pri tem pa ji je pomagal kar sloviti dramski igralec, legendarni Jurij Souček.
Že uvodoma sta se strinjala, da je vino – umetnost. Ne da se ga namreč pridelovati in ustvarjati brez obilice strasti, domišljije in odrekanja, »vino pač ni kokakola«, je podčrtala gostiteljica, ki se ponaša tudi s prestižnim nazivom vinskega akademika. Bila je še bolj nazorna: »Vino najprej poslušamo, nato gledamo, zatem vonjamo. Končno zaužijemo požirek in ga okušamo.« Degustirala je štiri vina, ki jih ponuja Lidlova vinoteka, in so bila s pomočjo čutil preslikava vseh štirih letnih časov.
Znano je, da je Jurij Souček velik ljubitelj cvička, ta pa predstavlja poletje, veselje do vsega, joie de vivre. Zato se ga je denimo tudi na Součkovi ohceti precej spilo. »Pa ni nobenega bolela glava,« je poudaril velikan gledaliških odrov. »Čeprav,« je skomignil z obrvjo, »Janez Trdina pravi, da se je v vinu več ljudi ubilo kakor v vodi …« Šemićeva je nemudoma vskočila: »So bili vsaj bolj vesele sorte, kaj?«
»Hm, res se je nekam veliko veselih utopilo,« je premišljeval Souček, zavrtinčil kozarec Colnarjevega cvička, ga okusil in ustrelil: »Kot cvičkar – resnično je dober!«
»Poglej, s kako krasno svetlo rubinasto barvo se ponaša,« ga je opomnila Mira. Cviček ima nizek alkohol, visoko svežino, zato se ga z lahkoto pije in je odlična spremljava našim močnejšim jedem. Poleg tega ima mnoge ugodne učinke na naše zdravje, seveda če z njim ne pretiravamo.
»S cvičkom lahko dočakaš tudi dokaj visoko starost,« se je zasmejal 90-letni Souček.
Naslednji pogovorni dogodek bo predvidoma 16. avgusta, gostja bo Ksenija Benedetti.
»Predvsem pa se ga moraš najprej navaditi: meni se je zdel sprva kisel, a ko se ga navadiš, se ga ne odvadiš, Mira, moram še naprej vrteti kozarec?« Povedala mu je, da kozarec zavrtimo, da sprostimo več kot polovico snovi, ki se na svoji poti (iz vinogradov do sodov in iz sodov v steklenice) niso mogle naužiti zraka. »Šele ko vino priteče v kozarec in ga zavrtimo, končno zapleše, se izkaže in razširi,« je dejala.
Letni časi v vinu
Iz Ptujske kleti je prišel sivi pinot Pullus. Miro je presenetil z bakrenimi odtenki, četudi je mutant modrega pinota, navdušil jo je tako z intenzivno aromatiko, svežino, kot tudi zaokroženim telesom. »Za več okusa in bogastva, kot je to navada pri belih vinih, gre zasluga maceraciji,« je vse skupaj podučila. Sivi pinot je bil pomladen, poskočen in lahkoten.
Če smo začeli s poletjem in nadaljevali s pomladjo, je napočil čas za zimo. Takrat potrebujemo nekaj, kar nas pogreje, na primer, nekaj iz sončne Španije, priporoča Šemićeva, takšno vino je lahko Baturrica gran reserva iz pokrajine Tarragona. To rdeče suho vino sicer pridelujejo iz tempranilla in cabernet sauvignona, z zorenjem v lesenih sodih pa jim je uspelo ustvariti silno mehko in strastno vino.
»Bi že končno trčila?« jo je povprašal Souček. »Pa se sploh sme?«
»Seveda se sme,« je strastnega igralca pomirila Mira. »Saj vendar nazdravljamo s človekom!« Vina obstajajo prav zato, da se nazdravlja. In sta si pogledala v oči ter si zaželela vse najboljše, čin, je glasno trčilo.
Šemićeva je nato ugotavljala, da vino prinaša arome zrelih borovnic, višenj in robid, žametne tanine, prijetno svežino, v ustih je zaznala obilo griott. »Nadvse lepo vino dolgega pookusa!« je sklenila, še preden je zavela čista jesen v kozarcu sladkega vina z Madžarske.
Souček je nazdravil tudi s predsednikom ZDSLU Alešem Sedmakom.
»Že konec 17. stoletja je kraljeval domala na vseh dvorskih mizah,« nas je o tokaju seznanjala naša vrhunska poznavalka vin. »Ker pokrajina Tokaj leži med rekama Tiso in Bodrogom, je tam precej vlage, zaradi nje pa idealne razmere za razvoj plemenite gnilobe grozdja. To daje čudovita vina visokega sladkorja in nižjega alkohola.« V njem je zavonjala tudi krhlje jabolk, suhe marelice, veliko lipovega medu, v ustih je zaznala citruse. »Takšno vino, se strinjaš, Jurij, bi bilo lahko tudi namesto sladice, za zaključek kosila ali večerje.«
Souček je lahko samo prikimal ter pripomnil, da je »bog vodo že spremenil v vino, nikoli pa še nismo slišali, da bi storil obratno«.
»Hvala bogu, da je tako!« je izstrelila gostiteljica prijetnega večera, imenovanega In Mira Veritas.
