Da so se lahko oblekli, so gojili lan (FOTO)
Naši predniki so se veliko ukvarjali z lanom, iz katerega so pridobivali predivo in tkali platno. Spada med najstarejše kulturne rastline, saj naj bi ga za prehrano uporabljali že v kameni dobi. Že 3600 let pr. n. št. so laneno platno poznali stari Egipčani, Grki, Rimljani in Hebrejci. Mumije iz leta okoli 4500 pr. n. št. so bile ovite v fine lanene tkanine. Tudi barjanski koliščarji naj bi ga uporabljali za izdelavo vrvi in mrež ter tkanje platna. Kot uporabno rastlino so ga cenili Slovani že pred preseljevanjem narodov.
Tudi na robu Ljubljanskega barja so ga poznali, o čemer zagotovo priča ime vasi Lanišče, kjer so nekoč sejali lan in ga ustrezno obdelovali. Poznavalci pravijo, da je v postopku od lanenega semena do platna kar 18 različnih opravil. Lanarsko tradicijo so pred leti začeli oživljati v Turističnem društvu Škofljica, kjer so se temu delu posvetili Olga Marguč, priznana oblikovalka, ter Ivanka in Janez Skubic, ki sta se brez kakršnega koli znanja spopadla z lanom. Nad njim sta se navdušila leta 2008. Zdaj že zelo dobro poznata vse postopke pridelave in predelave od semena pa vse do kolovrata in ročnih statev, na katerih tketa platno.
Kar veliko truda sem moral vložiti, da sem našel star kolovrat, še težje je bilo najti mojstra za izdelavo ročnih namiznih statev.
Dela za leto in dan
»V želji, da bi obudil tisočletno tradicijo domačega kraja, sem začel pridelovati in predelovati lan,« pravi 80-letni Janez. »Prihajam namreč iz vasi Lanišče. Nekoč so imeli pri vsaki hiši kolovrat in trlice, statve so bile redkejše. Da so se lahko oblekli, so gojili lan. Leta 2008 smo vaščani ob praznovanju 780. obletnice prve pisne omembe kraja Lanišče posejali lan. Potem smo šli na ekskurzijo v Belo krajino, a vseh skrivnosti pridelave in obdelave lanu nam niso razkrili.« Z lanom je veliko dela, zato opravila v zvezi z njim Janez pospremi z besedami: »Lan je lan, z njim je dela leto in dan.« Omenja ga že Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik: »Terice pogačo, potico jedo, lanovi Slovencem cekine neso.«
Skubičeva sta ob hiši uredila poseben prostor, ki je namenjen prav lanu. »To je nekakšen center lanu na Škofljici oziroma v Lanišču,« pravi Janez. Tam se srečujejo z Olgo Marguč, ki zelo dobro pozna lan in je pripravila drobno knjižico z naslovom Lan vsak dan, ter s Tončko in Petrom Palom, ki sta velika navdušenca nad znamenito kulturno rastlino, ki se pogosto pojavlja v križankah. Vsi so člani domačega turističnega društva, gospa Tončka je celo predsednica TD Škofljica. Delo zakoncev Skubic zdaj z velikim veseljem nadaljuje mladi Gašper Nardin iz bližnjega Lanišča.
Za obdelavo lanenih stebel je potrebnih kar več orodij: trlica za trenje, tudi tolkača pa kolovrat in statve. »Po vzoru sosedov sem dal narediti trlico, sam pa sem izrisal in naredil manjšo tolkačo,« pravi Janez Skubic. »Kar veliko truda sem moral vložiti, da sem našel star kolovrat, še težje je bilo najti mojstra za izdelavo ročnih namiznih statev.« Da je ljubezen do lanu zares iskrena in pristna, v društvu dokazujejo tudi z lično oblikovanimi izdelki, ki so jih pripravili za tržišče. To so lanomed, mleta lanena semena z medom, laneno seme in čokolada Baronica z lanenimi semeni. Poleg tega imajo v ponudbi dva tekstilna izdelka, laneno vrečko in lanen nadprt.
18 korakov je od lanenega semena do platna.
Namesto jajc
Lan je zelo koristna rastlina. Seme oljnega lanu vsebuje od 40 do 50 odstotkov maščob, 25 odstotkov beljakovin, od štiri do 10 odstotkov sluzi, lecitin in vitamine A, B, D, E in F. Pomaga pri obnavljanju celičnih membran v sluznicah in koži, vpliva na telesno vitalnost, kožo, lase, normalno delovanje živčevja in še kaj. Laneno seme je zelo uporabno tudi kot vezivo namesto jajc. Preprosto namočite mleto seme v vodi za približno pol ure in nastalo sluz uporabite v testu namesto jajc. Zmleta semena, pomešana z medom, očistijo pljuča, zdravijo hripavost in kašelj.
V TD Škofljica so želeli imeti svoje spominke, ki bi bili nekaj posebnega in ki jih drugje ne bi imeli. »Zdelo se nam je, da je dobro, če so spominki uporabni,« pravi predsednica Tončka Pal, ki je predlagala laneni namaz z medom. »Obe sestavini imata dolgoletno tradicijo v naših krajih,« poudarja Palova. Kar precej dolgo je iskala registriranega izdelovalca za manjše količine in našla Čebelarstvo Božnar, kjer med drugim izdelujejo čokolade: »Takoj se je porodila ideja o čokoladi z lanom, njihove čokolade so imele ime Grofica, mi pa smo jih poimenovali Baronica, ker je na našem dvorcu Lisičje nazadnje živela baronica. Želeli smo še en cenejši spominek, tako da smo zapakirali še eko laneno seme v vrečko, ki spominja na vrečko za kavo.«
Nato so v TD Škofljica iskali oblikovalko za znak turističnega društva, prospekte in spominke. Polona Kosec, ki živi v Občini Škofljica, je oblikovala več podob škurha, ptice z Ljubljanskega barja, ki je v občinskem grbu. Občina je prepoznala dodano vrednost spominkov in jih že več let uporablja kot promocijski material in darila. »Izletniki jih zelo radi kupijo, ker so nekaj posebnega, pa tudi domačini, ko želijo podariti nekaj iz naših krajev,« je še povedala Palova. »Prodajamo jih na prireditvah, kadar kje gostujemo, dobijo pa se pri Ivanki in Janezu Skubicu na Šmarski cesti 89 na Škofljici (031 643 267) in na Ruskovi domačiji na Klancu 13 na Škofljici (051 604 446).«
