Daljši dan in toplejše vreme: pazite na rastline in vrtnine!

S svečnico je prišla odjuga z obilnimi padavinami v zahodni in osrednji Sloveniji. Prehod iz januarja v prvi februarski vikend je prinesel med 90 in 100 mm dežja osrednji Sloveniji, proti Notranjski okrog 120 mm, v smeri proti severozahodu so se količine dežja dvigale in v nekaterih predelih visokogorja ga je padlo več kot 350 mm. V visokogorju Julijcev je zapadlo več kot 1,5 m snega. Tudi na Obali je padlo med 70 in 80 mm dežja. Padavine so se zmanjševale v smeri severovzhoda in jugovzhoda: severovzhod je dobil le nekaj milimetrov dežja. V noči na nedeljo je snežilo tudi v alpskih dolinah. Po podatkih hidrološkega monitoringa Arsa je obilje dežja na območju Ljubljanskega barja, Notranjskega in Dolenjskega krasa povzročilo veliko vodnatost in razlivanje vodotokov. Toplota, ki je prišla z odjugo, je na svečnico odtajala sveče in led na zaledenelih površinah, stopila je tudi skromno snežno odejo v ravninskem delu Slovenije. Vzrok so bile nadpovprečne temperature zraka, ki so za več kot 5 °C presegle dolgoletno povprečje. Maksimalne dnevne temperature zraka so se povzpele čez 10 °C, najbolj toplo je bilo na jugovzhodu Slovenije. Tudi jutra so se ogrela, pod lediščem je temperatura ostala le v alpskih dolinah.

Obeti

 

V začetku tedna nas bo od zahoda predvidoma dosegla vremenska fronta, nad severnim Sredozemljem bo nastalo ciklonsko območje. Verjetnost padavin bo v večja kot v ponedeljek.

Zavarovana vrsta

Otoplitev in dež sta prebudila prve znanilce spomladi: na dan so pokukali prvi zvončki. Zvonček je tipičen znanilec daljšega dne in reagira že na prve zimske otoplitve. Navadnega malega uvrščamo v družino narcisovk. Iz čebulice poženeta dva sivo zelena pritlična lista, neolistano steblo pa nosi cvet v obliki zvončka. Zunanji cvetni listi so popolnoma beli. Notranji cvetovi so krajši in imajo na koncu zeleno liso v obliki na glavo obrnjene črke v. Običajno zvonček raste v večjih skupinah in na bolj vlažnih tleh po skoraj vsej Sloveniji.

Pri nas je zavarovana vrsta, ki jo je dovoljeno nabrati za šopek, podzemnih delov ni dovoljeno izkopavati.
Pojav zvončkov januarja sicer ni redkost v toplejših predelih Slovenije. Na Obali in v Brdih zacveti že okoli novega leta, v drugih predelih Slovenije pa od februarja do aprila. Za osrednjo Slovenijo so zvončki v prvih dneh januarja dokaj zgoden pojav, čeprav v zadnjih letih prezgodnji cvetovi niso več nobena izjema. V primerjavi s preteklim desetletjem so bile podobne temperaturne razmere zabeležene tudi januarja 2014 in 2007. Po fenoloških podatkih Arsa so se prvi cvetovi zvončka v povprečju 1991–2000 v Ljubljani pojavili v zadnji dekadi februarja. Lani se je zaradi toplega januarja pojavil že 22. januarja, kar je bilo več kot mesec dni bolj zgodaj kot običajno. S prihodom na plan so zvončki oznanili, da je pomlad tik pred vrati, pa čeprav nas še vedno lahko objame bela snežna odeja, saj je pred nami še ves februar.

Utrjenost ozimin proti mrazu

Po podatkih MARS biltena Evropskega raziskovalnega centra je v srednji in vzhodni Evropi ob hladnejših zimskih vremenskih razmerah utrjenost ozimin proti mrazu znatno narasla. Od začetka zime je škoda na posevkih zaradi nizkih temperatur v Evropi večinoma omejena na manjše pojave.

V prihodnjih dneh se bo odpornost ozimin proti mrazu še povečala v osrednjih, severnih in vzhodnih delih Evrope, manj utrjene pa so ozimine v južni in zahodni Evropi. V sredozemski regiji, severni in zahodni regiji Francije, na Britanskem otočju, v severni Nemčiji, na Danskem in v državah Beneluksa so ozimine doslej zaradi blage zime pridobile le malo odpornosti proti nizkim temperaturam. Brez snežne odeje ozimna pšenica ne bo mogla prenesti zmrzali pri temperaturah pod –12 °C na teh območjih. Zaradi zimske otoplitve lahko na površini nihajo temperature povsod tam, kjer ni snežne odeje, ki deluje kot izolator. To lahko rastline zmoti v času mirovanja in ob morebitni ohladitvi lahko nastanejo poškodbe. Ob toplih dnevih lahko tudi pšenica začne fotosintezo in porablja asimilate. Pšenica je v Sloveniji vstopila v zimo v različnih stopnjah razvoja. Za zdaj ni bilo posebnih negativnih okoliščin za razvoj pridelkov.

Režemo le v suhem

V zadnjih dneh so temperature zraka primerne tudi za obrezovanje sadnega drevja. Napoved lepega, predvsem pa suhega vremena v naslednjih dneh je ključna za odločitev, kdaj režemo. Prvo pravilo je, da termin prilagodimo sadnim vrstam. Začnemo s pečkarji, kot so jablane, hruške, in zaključimo s koščičarji. Z rezjo namreč povzročamo različne rane, ki so bolj občutljive za mraz in okužbe z glivami. V večjih sadovnjakih jo začnejo že zelo kmalu, saj zaradi obsežnosti dela ne morejo čakati. V manjših sadovnjakih ali na vrtu pa počakamo, da mine obdobje zime z najnižjimi temperaturami, torej do sredine februarja. Pri pečkarjih je najprimernejši čas za rez v času zimskega mirovanja dreves.

Za pravi čas je dober kazalnik tudi začetek cvetenja zvončkov ali drugih čebulnic. Običajno najprej režemo drevesa, ki imajo nekoliko slabšo rast, pozneje pa drevesa z močno rastjo. Z rezjo pri sadnem drevju skrbimo za ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Za uravnoteženo rast potrebujemo zadovoljivo količino hranilnih snovi, ki jo drevesa dobijo s fotosintezo, za to potrebujejo zadostno količino osvetljenih listov v krošnji, kar dosežemo s primerno rezjo.