Damjan in Urška ne moreta dostojno pokopati sina

Sebastian Ojsteršek je bil mladenič z jasno prihodnostjo. Čez slaba dva tedna, 11. januarja, bi dopolnil 32 let.
Minilo je namreč osem let, odkar so mlademu dializnemu bolniku, bilo je 13. decembra 2011, v ljubljanskem kliničnem centru (UKC) odstranili ledvico. Kmalu po operaciji je dobil pljučnico in imel neznanske težave z izkašljevanjem. Petnajstega decembra so starši še zadnjič slišali njegov glas. Ker je potreboval dihalno podporo, so ga potem uspavali. Da si ne bi odstranil cevke, so ga privezali. Čeprav je bil na intenzivni negi in pod strogim nadzorom, je 21. decembra to kljub temu storil. »In ker je bil ves ta čas privezan, se je zadušil!« sta prepričana njegov oče Damjan Ojsteršek in mati Urška Trotovšek, ki edinorojenca niti po osmih letih še ne moreta normalno pokopati.

Sebastianova kalvarija, ki jo je takrat doživljal, se jima zato še vedno prikazuje. »Po njihovih zapisih naj bi mu dihalno pot vzpostavili šele po eni uri! In tudi zastoj njegovega srca, kot so nama povedali, naj bi trajal več kot pol ure!« Ko je videla ubogega sina, je Urška omedlela.


»Očitno te privežejo le zato, da imajo mir pred tabo,« ne bo nikoli prenehalo vreti v Damjanu, ki ne bo nikoli prebolel, kaj je moral njegov edinec takrat prestajati na intenzivni negi, ki bi morala biti zatočišče najpopolnejšega nadzora. Vse do sinove smrti je moral gledati tragično podobo fanta v vegetativnem stanju.

Postopek bo ponovljen

Damjan in Urška ne moreta dostojno pokopati sina tudi zato, ker se je sodni sistem povsem zarotil proti njima. Čeprav je okrožno sodišče v Ljubljani po sedmih letih, bilo je v začetku letošnjega leta, odločilo, da je vzrok smrti 24-letnega Sebastiana Ojsterška, ki je tedaj tako pretresla Slovenijo, vendarle v nestrokovnem in neustreznem ravnanju delavcev tožene stranke – UKC Ljubljana, da je bila torej storjena zdravniška napaka, bogovi v belem ne želijo priznati svoje krivde. UKC Ljubljana se je namreč pritožil ter višje sodišče prepričeval, češ da ni nobenih dokazov, da izvedba treh postopkov za vzpostavitev dihalne poti ne bi bila opravljena po strokovni poti. V pritožbi so višje sodišče pozvali, naj sodbo razveljavi in jo vrne na okrožno sodišče v ponovno odločanje. Na veliko razočaranje Damjana in Urške se je to zgodilo. Še več, sodišču so predlagali, naj stroške pritožbenega postopka, ki so ga sprožili prav v bolnišnici, plačajo starši. »V vseh teh letih se je teh stroškov nabralo že za 40.000 evrov,« obupano priznava Damjan Ojsteršek.

Odvetnik, ki ju zastopa, Andrej Pitako, je takole komentiral: »Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da obstaja pravna podlaga odgovornosti UKC Ljubljana. Ta se je kot tožena stranka pritožil, višje sodišče je prisluhnilo, vmesno sodbo razveljavilo ter jo vrnilo v ponovno prvostopenjsko obravnavo. Postopek bo tako na prvi stopnji 21. januarja prihodnje leto pri isti sodnici ponovljen. Takrat bo na glavni obravnavi zaslišana ista sodna izvedenka, specialistka intenzivne, interne medicine in kardiologije prof. dr. Andrejka Sinkovič. Menim, da bodo poskušali še enkrat še bolj detajlno razvozlati in razbliniti vse nejasnosti o vzrokih predolgega in usodno neuspešnega Sebastianovega oživljanja.«

Niti opravičili se niso

Glede na že omenjeno vmesno sodbo, pod katero se je podpisala okrožna ljubljanska sodnica Doris Jarc, bi morala naša največja bolnišnica odgovarjati z dobrimi 65.000 evri. Pa sploh ni šlo za denar! Le kateri starš, ki se mu je svet v nekem trenutku tako sesul, kot se je takrat Damjanu in Urški, bi si sploh želel zaslužiti na račun svojega mrtvega otroka? »Želela sva samo, da se opravičijo, pa tega v vseh teh letih nisva dobila,« je potožila Urška Trotovšek.


Še predobro se zaveda, da ji sina nihče ne more priklicati. Dovolj bi bil že občutek, da ji življenja ne krojijo bogovi v belem. »Pričakujeva resnico in opravičilo! To je tudi najmanj, kar bi morali narediti!« je ogorčen tudi oče. Ko je bila vmesna sodba pred letom dni izrečena, sta po dolgih letih začutila vsaj kanček olajšanja. »Ampak očitno še nimajo dovolj,« je dodala Urška, ki bo vztrajala, dokler ne bo izkoristila prav vseh možnosti, ki so na voljo.

Andrej Pitako je vendarle optimističen: »Mislim, da bodo Sebastianovi starši v naslednjem letu le prišli do sodnega epiloga in zadoščenja. Menim, da bo 21. januarja izdana kompletna sodba, sodišče se bo odločilo tudi o višini odškodnine. To bo tudi zadnja obravnava. Razen, seveda, če bo tožena stranka ponovno predlagala kakšne nove dopolnitve, kakšnega novega izvedenca ... Občutek, da ima višje sodišče precejšnje spoštovanje do ljubljanskega UKC, namreč ne izgine. Pojavlja se praksa, da okrožno sodišče odloči v našo korist, višje sodišče pa to razveljavi.«