Dan D za Slovenijo: se bo optimizem Fajonove izkazal za utemeljenega?
V torek bo Generalna skupščina ZN glasovala o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024–2025. Za mesto vzhodnoevropske skupine se v konkurenci Belorusije poteguje Slovenija. Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila pred odhodom v New York optimistična, da ji bo uspelo.
Če bo Slovenija izvoljena, bo mesto v varnostnem svetu zasedla 1. januarja prihodnje leto, in sicer za dve leti, do 31. decembra 2025. V tem času mu bo tudi predsedovala, predvidoma septembra 2024, prav v času splošne razprave na Generalni skupščini ZN.
Fajonova je tako zadnje mesece izražala previden optimizem glede možnosti za izvolitev, v petek pa je ocenila, da je Slovenija na dobri poti, da za dve leti postane članica varnostnega sveta. O tem, na koliko glasov podpore računa, ni želela konkretno govoriti, je pa Ljubljana po njenih besedah v zadnjem tednu dobila precej obljub o podpori. A glasovanje je tajno, zato je treba na obljube gledati z nekaj rezerve, opozarjajo na zunanjem ministrstvu.
Število krogov glasovanja ni omejeno, za izvolitev dvotretjinska večina glasov
Država za izvolitev potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo. Članic ZN je 193, a Venezuela zaradi zamude pri plačilu v proračun organizacije nima glasovalne pravice, tako da jih bo lahko glasovalo največ 192. Če bodo vse oddale pravilno izpolnjeno glasovnico, bi Slovenija za izvolitev potrebovala 128 glasov.
Glasovanje se bo začelo v torek ob 10. uri po newyorškem času (ob 16. uri po srednjeevropskem). Število krogov glasovanja ni omejeno, vsak dan se jih lahko izvede toliko, kolikor dopušča čas.
Kandidaturo za članstvo v letih 2024 in 2025 je konec leta 2021 vložila vlada Janeza Janše in tudi začela kampanjo, ki pa se je okrepila v zadnjem letu, po nastopu nove vlade, ko je vajeti v Mladiki prevzela Tanja Fajon.
Za izvolitev vsaka kandidatka potrebuje dvotretjinsko večino glasov. To morajo dobiti tudi tiste države, ki sicer v svoji skupini nimajo konkurence.
Pri tokratnem glasovanju – volilo se bo pet članic iz štirih regionalnih skupin – je konkurenca le v vzhodnoevropski skupini, kjer se za sedež potegujeta Slovenija in Belorusija.
Tanja Fajon
Slovenija je majhna, a ambiciozna država. V zgodovini smo dokazali predanost spoštovanju drugih držav, s katerimi partnersko sodelujemo.
V petem krogu glasovanja – če bo do njega prišlo – bi lahko poleg Slovenije in Belorusije v vzhodnoevropski skupini kandidirala še katera država, a na zunanjem ministrstvu pravijo, da ni znakov, da bi se katera država na to pripravljala.
