DOLGE ČAKALNE VRSTE
Dan duševnega zdravja: neenakost se še povečuje
Svetina pravi, da pri skrbi za duševno zdravje družbe capljamo.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Bodnarchuk Getty Images, Istockphoto
Danes je svetovni dan duševnega zdravja, ki je letos posvečen odpravljanju neenakosti pri dostopu do pomoči. Številne organizacije ugotavljajo, da mnogi ljudje ne morejo dostopati do pomoči, sistema skrbi in storitev za duševno zdravje.
Svetovna federacija za duševno zdravje ugotavlja, da med 75 in 95 odstotki ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. Razmere tudi v državah z visokimi dohodki niso dosti boljše.
Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo, so ob letošnjem svetovnem dnevu zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V slovenskem združenju za duševno zdravje (Šent) opozarjajo, da ljudje po državi nimajo enakega dostopa do služb duševnega zdravja, pri čemer imajo na podeželju bistveno slabši dostop do programov pomoči kot v mestih. Neenakost se povečuje, zlasti v času, ko zaradi protikoronksih ukrepov vse več ljudi ostaja doma. Svarijo pred osamljenostjo in socialno izolacijo, zlasti tistih s slabšo socialno mrežo.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob svetovnem dnevu pozval k odločnejšemu ukrepanju. »Pri skrbi za duševno zdravje družbe capljamo. Pričakujem odločnejše ukrepanje,« je sporočil. Ocenil je, da je skrb za duševno zdravje ljudi od razglasitve svetovnega dne precej napredovala, a razmere še zdaleč niso zavidljive.
V Sloveniji so desetletja zapostavljanja področja privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje. Sistem se sooča s pomanjkanjem specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov. Financiranje specializacij iz klinične psihologije ni sistemsko urejeno, isto velja za področje psihoterapije. Čakalne dobe na prve preglede ter do psihološke in psihoterapevtske pomoči so dolge.
Državni zbor je leta 2018 potrdil Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, ki je prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije. A kot opozarja pobudnica in začetnica nacionalnega programa Jožica Maučec Zakotnik, v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. »Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije covida 19, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale,« je dodala.
Namen svetovnega dneva duševnega zdravja je opozoriti javnost na duševne težave in bolezni ter na problematiko, povezano z njimi. Prvič so ga obeležili leta 1992 na pobudo nevladne Svetovne federacije za duševno zdravje.
Svetovna federacija za duševno zdravje ugotavlja, da med 75 in 95 odstotki ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. Razmere tudi v državah z visokimi dohodki niso dosti boljše.
Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo, so ob letošnjem svetovnem dnevu zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V slovenskem združenju za duševno zdravje (Šent) opozarjajo, da ljudje po državi nimajo enakega dostopa do služb duševnega zdravja, pri čemer imajo na podeželju bistveno slabši dostop do programov pomoči kot v mestih. Neenakost se povečuje, zlasti v času, ko zaradi protikoronksih ukrepov vse več ljudi ostaja doma. Svarijo pred osamljenostjo in socialno izolacijo, zlasti tistih s slabšo socialno mrežo.
Ukrepati je treba
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob svetovnem dnevu pozval k odločnejšemu ukrepanju. »Pri skrbi za duševno zdravje družbe capljamo. Pričakujem odločnejše ukrepanje,« je sporočil. Ocenil je, da je skrb za duševno zdravje ljudi od razglasitve svetovnega dne precej napredovala, a razmere še zdaleč niso zavidljive.
V Sloveniji so desetletja zapostavljanja področja privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje. Sistem se sooča s pomanjkanjem specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov. Financiranje specializacij iz klinične psihologije ni sistemsko urejeno, isto velja za področje psihoterapije. Čakalne dobe na prve preglede ter do psihološke in psihoterapevtske pomoči so dolge.
Državni zbor je leta 2018 potrdil Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, ki je prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije. A kot opozarja pobudnica in začetnica nacionalnega programa Jožica Maučec Zakotnik, v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. »Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije covida 19, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale,« je dodala.
Namen svetovnega dneva duševnega zdravja je opozoriti javnost na duševne težave in bolezni ter na problematiko, povezano z njimi. Prvič so ga obeležili leta 1992 na pobudo nevladne Svetovne federacije za duševno zdravje.
