Dan varne rabe interneta

Danes je dan varne rabe interneta, ki ga praznujemo po vsem svetu. Na Točki ozaveščanja o varni rabi interneta safe.si poudarjajo pomembnost skrbi za dobro počutje pri uporabi interneta. »Tehnologija naj bi nam življenje izboljšala in olajšala, ne pa nas motila in odvračala od njega, slabšala zdravje in nas oddaljevala od odnosov z bližnjimi,« je zapisal Marko Puschner s Točke.
 

Uravnotežena raba naprav

Šolanje na daljavo zaradi epidemije covida-19 je otroke in mladostnike potisnilo v dolge ure dela z računalnikom, s tablico ali z mobilnim telefonom. Zaradi prepovedi druženja se je velik del zabave prenesel na naprave z zasloni. Vse to prinaša tudi neželene posledice, pravijo na Točki, ki spada pod okrilje Centra za varnejši internet, ki deluje na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Otroci se redijo zaradi pomanjkanja gibanja, ogrožen je vid zaradi buljenja v zaslone, zaradi sedenja se pojavljajo bolečine v zapestjih, vratu in hrbtu. Številni otroci in mladostniki se spopadajo s psihičnimi težavami, z naveličanostjo in preutrujenostjo.
Kaj storiti?

»Najboljši učinek bomo dosegli z zdravim ravnotežjem med časom pred zasloni in drugimi aktivnostmi. V vsakdanjik uvedimo gibanje, rekreacijo – vsa družina lahko izvaja skupne vaje ali se odpravi v naravo,« poudarja Puschner.

Med uporabo naprav z zasloni poskrbimo za aktivne odmore. Vsakih 20 minut poglejmo stran od zaslona v daljavo vsaj 20 metrov za 20 sekund in dve uri na dan preživimo na prostem na dnevni svetlobi. Tudi krepčilen, dovolj dolg in kakovosten spanec je pomemben za zdravje in dobro počutje, pri čemer vsaj dve uri pred spanjem ne uporabljajmo naprav, predvsem ne tistih, ki jih držimo blizu obraza.
 

Splet in samopodoba

Zaradi socialne izoliranosti so za otroke in mladostnike družabna omrežja v času epidemije postala še pomembnejši vir sledenja dogajanju in način ohranjanja stikov z vrstniki. Zdaj so mladi še bolj izpostavljeni tveganju, da oblikovanje lastne identitete povezujejo z odzivi uporabnikov na družabnih omrežjih. Poleg tega se v digitalnem svetu marsikaj vrti okoli lažnega občutka popolnosti, ko gledamo grafično (in kirurško) obdelane posnetke ljudi, ki ustrezajo trenutnim lepotnim idealom.



Še posebno za mlade je pomembno, da se z njimi čim več pogovarjamo, kaj je na internetu realno in kaj ne, in jih spodbudimo, da se čim manj primerjajo z drugimi in podobami življenj, ki jih objavljajo na družabnih omrežjih. Vse to namreč lahko vzbuja neprijetne občutke manjvrednosti, zavisti in celo depresivnosti. Krepimo samopodobo mladih, da njihovo počutje ne bo odvisno od objav na spletu in odzivov nanje.