Po Aleksandru so se poslovili še od Dejana: »Srce joče ob misli, da te ni več med nami« (FOTO)
Po včerajšnjem dnevu žalovanja v znak spoštovanja do treh žrtev tragedije v Premogovniku Velenje so danes svojci, prijatelji, knapi, gasilci in vsi ostali žalujoči na zadnjo pot pospremili dva svoja kamerata.
Ob 14. uri so na pokopališču Podkraj k večnemu počitku pospremili Aleksandra Judeža, ki bi letos dopolnil 50 let. Aleksander, ki so mu rekli Sandi, je živel v Gaberkah pri Šoštanju. Bil je rudar, a tudi gasilec in podpoveljnik PGD Gaberke. Za sabo je pustil žalujoče starše in partnerko.
Pred vežico se je še poslednjič želelo od svojih junakov posloviti množica ljudi, predvsem knapovskih kolegov. Ti so nosili rudarsko paradno uniformo, ki kih rudarji oblečejo ob veselih in žalostnih slovesnih dogodkih.
Rudarsko uniformo sestavljajo črne hlače in suknjič, črna kapa in bele rokavice. Posebnost je 28 zlatih gumbov na suknjiču, ki naj bi simbolično predstavljali starost sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ko je umrla.
Rudarske uniforme del šaleškega vsakdanjika
Na velenjskem premogovniku so svečane rudarske uniforme postale običajni del šaleškega vsakdanjika od druge polovice petdesetih let 20. stoletja, ko so postali velenjski rudarji običajni del številnih javnih prireditev. Kmalu po vojni je bila namreč uniformirana zgolj rudarska četa, katere člani so nosili rjave uniforme z zelenimi našitki. Do začetka šestdesetih let so v Velenju postopno dobili svojo svečano uniformo vsi rudarji, ki jo občasno oblečejo ob različnih priložnostih, a najbolj množično ob svojem stanovskem prazniku 3. julija, ko se v slikoviti paradi po mestnih ulicah rudarji zberejo na tradicionalni prireditvi Skok čez kožo.
»Za nami ostaja velika praznina«
S PGD Gaberke so se dan pred pogrebom od svojega kolega poslovili tudi na facebooku z ganljivim zapisom: » V ponedeljek zvečer smo ob novici, da se je v Premogovniku zgodila nesreča, najprej začutili strah, ki se je spremenil v upanje. Upanje na srečen konec je bilo toliko večje, ko smo izvedeli, da je med pogrešanimi tudi naš gasilski tovariš Aleksander Judež. Žal pa smo kmalu izvedeli, da je izgubil boj z naravo in upanje se je spremenilo v neizmerno žalost. Z njegovim slovesom bo v našem društvu ostala velika praznina. Nekako se bomo morali navaditi, da med nami ni več tovariša, od katerega smo se naučili strokovnosti pa tudi reda in discipline, nekoga, ki bi ga poklicali, predvsem takrat, ko sami ne bomo našli rešitev ob morebitnih intervencijah oziroma drugih nalogah. Sandi počivaj v miru in z gasilskim pozdravom Na pomoč!«
Mnogi žalujoči so se z zapisi slovesa oglasili tudi v elektronski žalni knjigi z iskrenimi sožalji družini preminulega Judeža:
• »Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Bratranec Sandi počivaj v miru!«,
• »Vest, da te več ni, me je zelo pretresla in še sedaj ne morem verjeti. Ohranil te bom v spominu kot dobrosrčnega in nasmejanega. V tvoji družbi sem se vedno lepo počutil. Žal bo to samo še spomin. Sandi počivaj v miru.«;
• »Sandijev odhod je pustil globoko praznino, ki jo bomo ohranjali s toplimi in dragocenimi spomini. Počivaj v miru.«
• »Globoko sožalje izrekam družini, prijateljem in njegovim sodelavcem. Naj vas vse, v teh težkih trenutkih tolaži spomin na njegovo plemenito delo, pogum in predanost. Izgubili smo Velikega človeka, ki je življenje izgubil zaradi predanosti skupnosti. Ti dragi Sandi, junak Šaleške doline, počivaj v miru. Naj ti bo lepo, tam za mavrico ...«
Ob 16. uri pogreb Dejana Črepa
Ob 16. uri je bil na istem pokopališču še pogreb Dejana Črepa (33). V nedeljo ob 14. uri sledi še pogreb Mitje Stropnika (32). Oba sta prav tako umrla v jami, za seboj pa pustila male otroke in soprogo.
Dejan Črep je bil tudi član Rdečega križa in je za sabo pustil mamo in še ne petletno hčer.
V vseh treh primerih svojci odklanjajo cvetje in sveče, možen pa je vpis v elektronsko žalno knjigo. V žalni knjigi Dejana Črepa je veliko število zapisov, ki pravijo, kako velik in pogumen človek je bil. Objavljamo jih le nekaj:
• »Naj vas vse v teh težkih trenutkih tolaži spomin na njegovo plemenito delo, pogum in predanost. Izgubili smo Velikega človeka, ki je življenje izgubil zaradi predanosti skupnosti. Ti dragi Dejan, junak Šaleške doline, počivaj v miru. «;
• »Dragi Dejan. Bil si čudovit človek, ljubeč, delaven. Srce joče ob misli, da te ni več med nami. Preživeli smo prelepe skupne trenutke. Sedaj pa si le počij in se srečamo nekoč tam daleč za mavrico«;
• »Izrekava globoko sožalje mami, hčerkici, obema sestrama, stari mami in vsem sorodnikom. Tebi Dejan, ki te poznamo že iz otroštva, pa miren počitek tam, kamor si odšel mnogo prezgodaj.«;
• »V jami obležal je cvet rudarstva, ostal je sveži cvet spomina, ostala tiha žalost, nema bolečina. Iskreno sožalje «
