Dar slovanskih bogov v soku in žganju (FOTO)

Če kateri konec Slovenije odkrivamo na novo, je to zagotovo Bela krajina. V Metliki in sosednjih občinah so zavihali rokave, imajo že kaj pokazati. Bolje rečeno, pripravljeni so pričakali priložnost, ki jim jo je ponudil virus covid-19. Pred kratkim so namenu tudi uradno predali Hišo dobrot Bele krajine.

»Hiša je prostor za promocijo belokranjskih ponudnikov. Kjer je na enem mestu zbrano najboljše, kar Bela krajina ponuja, tj. lokalno, domače, pristno in kakovostno. Dejansko ne gre le za predstavitev, ampak tudi vzpostavitev preskrbe z izdelki lokalnega izvora,« je povedala dr. Marjetka Pezdirc, ki vodi Zavod Metlika.


»Kriza je pokazala in opozorila na dolge nabavne verige in postavila v prvi plan pomen lokalnih pridelovalcev. S to hišo dobrot dobivamo center podpore in razvoja lokalne samopreskrbe,« je še poudarila dr. Pezdirčeva in dodala, da odprtje hiše spada tudi v sklop oživitve starega mestnega jedra Metlike.
 

Evropski cekini

Da danes tu stoji Hiša dobrot Bele krajine, gre zasluga tudi evropskemu denarju. Prijaviteljica Občina Metlika je v partnerstvu s TD Vigred Metlika in Društvom vinogradnikov Metlika s projektom uspešno kandidirala na drugem javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina (LAS DBK) za sofinanciranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Celoten projekt je težak dobrih 164.015 evrov, 80 odstotkov je dala Evropa. Glavne aktivnosti projekta so ureditev prodajno-promocijskega centra v izmeri 84 m2 v objektu na Mestnem trgu 7, oblikovanje mreže ponudnikov lokalnih dobrot (25 ponudnikov), izvedba animacijskih delavnic in izdelava promocijskega filma.

Zaključek projekta je predviden 31. decembra letos, so še povedali. Tu bosta svoj trajni dom našli dve aktivni društvi: vinogradniki in kmečke žene. V drugi fazi bodo sanirali še nadstropje višje (v pripravi je večnamenski prostor), v tretji pa bo hiša dobrot dobila še kuhinjo, kjer bodo potekali tečaji, ki bodo pomagali ohranjati bogato kulinarično zgodovino Bele krajine.
 

Dar bogov

Del bogate belokranjske zgodbe je breza. »Za Slovane je bila breza dar bogov. To drevo nas razbremeni utrujenosti, nevtralizira negativne učinke vsakodnevnega stresa ter doprinese k obnovi duhovne harmonije. Od 3. do 5. ure zjutraj miruje, na vrhuncu moči pa je med 6. in 9. uro zjutraj. Takrat naj bi ljudje hodili do nje, da bi ji predali svojo bolezen, ki jo breza z lahkoto transformira,« srčno in doživeto pove Rudi Vlašič, tudi predsednik Turističnega društva Metlika.


»Breza z nami živi od pamtiveka. Do zdaj pa ni še nikomur uspelo, da bi se tako poglobljeno lotil in pod eno streho združil vse izdelke iz nje. S tem smo pokazali, kaj do nje čutimo, da je dejansko naše nacionalno drevo,« dodaja Vlašič, domačin in velik zaljubljenec v Belo krajino. V bogat diapazon izdelkov iz breze spadata tudi brezov sok Kate ter brezovi žganji Ive in Jure. »Brezov sok dobimo spomladi z navrtanjem dreves,« pojasni Vlašič in razkrije, kako nastajata žganji Jure in Ive.


»Jure je edinstveno prvinsko žganje iz neoporečnega brezovega soka, ki se nabira zgodaj spomladi v Beli krajini. Ive pa ponuja okus, v katerem se združujeta pozna jesen in zgodnja pomlad, brezovemu žganju je namreč dodan brezov sirup in izvleček iz posušenih brezovih popkov. Res nekaj posebnega.« Medtem ko smo se pogovarjali, je Polona Pečarič iz Hiše vina Pečarič pripravila pravo belokranjsko pojedino. Tako, ki pričaka vse, ki se v teh in prihodnjih dneh, tednih odpravite na ta konec Slovenije. Tudi ajdovo pogačo z domačimi ocvirki in lanom.