PCT-POGOJ
Darja Groznik o posledicah PCT-pogoja, Logarjeva: To je neodgovorno
Predsednica ZPMZ je prepričana, da bi morali starostno mejo za izpolnjevanje PCT-pogoja dvigniti do 18 let.
Odpri galerijo
Po najnovejšem odloku so mlajši od 15 let oproščeni izpolnjevanja PCT-pogoja. Sprva je ta meja veljala od 12 let, a se je vlada po tednu dni odločila, da jo bo premaknila navzgor. To pomeni, da morajo mladi pogoj PCT izpolnjevati od dneva, ko praznujejo 15. rojstni dan. Darja Groznik, predsednika Zveze prijateljev mladine (ZPMS), je prepričana, da bi to starostno mejo vlada morala dvigniti še više, in sicer do 18 let. Zakaj?
O dvigu starostne meje na 18 let so v ZPMS pisali odločevalcem že med poletnimi počitnicami zaradi prehoda mej, povezanega z letovanjem otrok, a odgovora niso dobili.
»Po Konvenciji o otrokovih pravicah in po slovenski zakonodaji je otrok do 18. leta, kar pomeni, da izpolnjevanje PCT-pogoja pri mladostnikih, starih torej od 15 do 18 let, pomeni krnjenje njihovega življenja. Obvezna testiranja pomenijo dodatne stroške za družine, torej dodatno razslojevanje, saj družine iz socialnega roba ne bodo financirale še testiranja, če bi njihov mladostnik hotel v kino, na športno prireditev ali kam drugam,« pojasnjuje Groznikova in se sprašuje, kdo je postavil mejo 15 let in zakaj.
Pogoj PCT pri mlajših od 18 let zahtevajo med drugim ortodonti, velja tudi za vse treninge in tekmovanja. Čeprav se zdi, da je preverjanje pogojev ponekod bolj ohlapno in za zdaj nekateri ne komplicirajo, ker aktivnosti potekajo na prostem, pa se Groznikova sprašuje, kaj bo, ko lepega vremena ne bo več. »Bomo mladim vzeli tudi to? Bomo zakomplicirali do te mere, da bodo vrgli puško v koruzo? Sprašujem se, kaj naj počne 16- ali 17-letnik, ki ni cepljen ali ni prebolevnik. Naj se testira za vsak korak, ki ga naredi?« se sprašuje Groznikova, ki je prepričana, da je »starostna meja 15 let le pritisk na starše, da bi cepili svoje otroke in da pritisk za cepljenje otrok do 18. leta ni prava pot«.
Pristojne poziva, da bi morali skupaj s šolami zagotoviti otrokom kolikor toliko normalno otroštvo. »Zaradi koronavirusa ponekod tudi nimajo nobenih zunajšolskih dejavnosti ali celo kosila. V ZPMS pozivamo vlado in vse pristojne, naj vse otroke, torej tudi tiste, ki so starejši od 15 let, umestijo med izjeme, za katere pogoj PCT ne velja!«
Vodja svetovalne skupine za covid 19 Mateja Logar o pozivu Groznikove, da bi starostno mejo za PCT-pogoj prestavili više, meni, da gre za neodgovorno izjavo. »Glede na veliko število okužb med najstniki, njihove vedenjske navade, številne socialne stike je to zelo nenavadno in neodgovorno razmišljanje,« je na kratko komentirala.
Logarjeva je prepričana, da bi bilo za preprečevanje okužb smiselno povečati število cepljenih, ki pogosteje prihajajo v bolnišnico in da bi P- in C-pogoj veljal za vse starostne skupine, saj je v času širjenja različice delta vse pogostejše obolevanje celotnih družin, tudi otrok, ki so se okužbi prej lažje »izmuznili«.
Zakaj je meja postavljena ravno pri 15 let in ne višje, Logarjeva odgovarja: »Strokovna skupina je za mejo postavila 12 let, to je starost, od katere se je možno cepiti. 15 let pa je meja, ko večina zaključi z osnovno šolo«.
Podatki sledilnika kažejo, da se število okuženih med 15 in 24 leti od septembra dalje ni bistveno povečevalo in je vse od srede avgusta njihov delež približno enak, medtem ko narašča delež s covidom okuženih otrok v starostni skupini od 5 do 14 let.
Nekateri zdravniki, med njimi tudi Igor Mužević, opozarjajo, da bi cepljenje mlajših od 15 let bolj kot virus ogrožali neželeni učinki cepiva. Po besedah Muževiča imajo zdravi dečki, stari med 12 in 15 leti, od štiri- do šestkrat večjo možnost, da v obdobju štirih mesecev po cepljenju zbolijo za miokarditisom, kot da morajo v istem obdobju zaradi virusa v bolnišnico. Več v članku »Zdravnik o cepljenju mlajših od 15 let: V Sloveniji bodo nekateri dobili miokarditis«.
Po priporočilih Nijz je navedeno, da je cepljenje proti covidu 19 je priporočljivo za vse mladostnike, stare 12 let in več, le da je pri otrocih mlajših od 15 let za cepljenje potrebna privolitev staršev, bodisi v obliki spremstva ali pisne privolitve, pri otrocih starih 15 let in več privolitev staršev ni potrebna.
V naslednji mesecih bodo države odločale tudi o cepljenju mlajših od 12 let. Stroka za zdaj opozarja, da še ni enoznačnega odgovora o učinkih take širitve.
O dvigu starostne meje na 18 let so v ZPMS pisali odločevalcem že med poletnimi počitnicami zaradi prehoda mej, povezanega z letovanjem otrok, a odgovora niso dobili.
»Po Konvenciji o otrokovih pravicah in po slovenski zakonodaji je otrok do 18. leta, kar pomeni, da izpolnjevanje PCT-pogoja pri mladostnikih, starih torej od 15 do 18 let, pomeni krnjenje njihovega življenja. Obvezna testiranja pomenijo dodatne stroške za družine, torej dodatno razslojevanje, saj družine iz socialnega roba ne bodo financirale še testiranja, če bi njihov mladostnik hotel v kino, na športno prireditev ali kam drugam,« pojasnjuje Groznikova in se sprašuje, kdo je postavil mejo 15 let in zakaj.
Pogoj PCT pri mlajših od 18 let zahtevajo med drugim ortodonti, velja tudi za vse treninge in tekmovanja. Čeprav se zdi, da je preverjanje pogojev ponekod bolj ohlapno in za zdaj nekateri ne komplicirajo, ker aktivnosti potekajo na prostem, pa se Groznikova sprašuje, kaj bo, ko lepega vremena ne bo več. »Bomo mladim vzeli tudi to? Bomo zakomplicirali do te mere, da bodo vrgli puško v koruzo? Sprašujem se, kaj naj počne 16- ali 17-letnik, ki ni cepljen ali ni prebolevnik. Naj se testira za vsak korak, ki ga naredi?« se sprašuje Groznikova, ki je prepričana, da je »starostna meja 15 let le pritisk na starše, da bi cepili svoje otroke in da pritisk za cepljenje otrok do 18. leta ni prava pot«.
Pristojne poziva, da bi morali skupaj s šolami zagotoviti otrokom kolikor toliko normalno otroštvo. »Zaradi koronavirusa ponekod tudi nimajo nobenih zunajšolskih dejavnosti ali celo kosila. V ZPMS pozivamo vlado in vse pristojne, naj vse otroke, torej tudi tiste, ki so starejši od 15 let, umestijo med izjeme, za katere pogoj PCT ne velja!«
Vodja svetovalne skupine za covid 19 Mateja Logar o pozivu Groznikove, da bi starostno mejo za PCT-pogoj prestavili više, meni, da gre za neodgovorno izjavo. »Glede na veliko število okužb med najstniki, njihove vedenjske navade, številne socialne stike je to zelo nenavadno in neodgovorno razmišljanje,« je na kratko komentirala.
Logarjeva je prepričana, da bi bilo za preprečevanje okužb smiselno povečati število cepljenih, ki pogosteje prihajajo v bolnišnico in da bi P- in C-pogoj veljal za vse starostne skupine, saj je v času širjenja različice delta vse pogostejše obolevanje celotnih družin, tudi otrok, ki so se okužbi prej lažje »izmuznili«.
Zakaj je meja postavljena ravno pri 15 let in ne višje, Logarjeva odgovarja: »Strokovna skupina je za mejo postavila 12 let, to je starost, od katere se je možno cepiti. 15 let pa je meja, ko večina zaključi z osnovno šolo«.
Podatki sledilnika kažejo, da se število okuženih med 15 in 24 leti od septembra dalje ni bistveno povečevalo in je vse od srede avgusta njihov delež približno enak, medtem ko narašča delež s covidom okuženih otrok v starostni skupini od 5 do 14 let.
Nekateri zdravniki, med njimi tudi Igor Mužević, opozarjajo, da bi cepljenje mlajših od 15 let bolj kot virus ogrožali neželeni učinki cepiva. Po besedah Muževiča imajo zdravi dečki, stari med 12 in 15 leti, od štiri- do šestkrat večjo možnost, da v obdobju štirih mesecev po cepljenju zbolijo za miokarditisom, kot da morajo v istem obdobju zaradi virusa v bolnišnico. Več v članku »Zdravnik o cepljenju mlajših od 15 let: V Sloveniji bodo nekateri dobili miokarditis«.
Po priporočilih Nijz je navedeno, da je cepljenje proti covidu 19 je priporočljivo za vse mladostnike, stare 12 let in več, le da je pri otrocih mlajših od 15 let za cepljenje potrebna privolitev staršev, bodisi v obliki spremstva ali pisne privolitve, pri otrocih starih 15 let in več privolitev staršev ni potrebna.
V naslednji mesecih bodo države odločale tudi o cepljenju mlajših od 12 let. Stroka za zdaj opozarja, da še ni enoznačnega odgovora o učinkih take širitve.