Darovali smo za tri Slovenije krvi, rekorder Zdravko jo je dal že 170-krat
Podobno kot že ves čas od osamosvojitve Slovenije je Veržej, z znamenitim Babičevim mlinom na desnem bregu reke Mure, tudi ob tokratnem dnevu slovenskih krvodajalcev gostil pomembno srečanje. V tamkajšnjem športnem centru se je namreč minuli konec tedna na 31. srečanju zbralo čez 700 slovenskih krvodajalcev ter gostov iz sosednjih držav, ob tem pa so proslavili še 70 let krvodajalstva v Sloveniji.
1200 krvodajalskih akcij na leto organizirajo.
Še prej so na OŠ Veržej pripravili simbolično akcijo, 70 enot krvi za 70 let, kjer je kri, med zaposlenimi in aktivisti RKS ter poleg Zdravka Širca iz Kočne ob Ložnici, ki so mu jo odvzeli že 170., daroval tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, slednji je tudi nagovoril krvodajalce. »Kot kirurg, zdravnik in minister se zavedam, da kri dejansko reši življenje, kar sem doživel že večkrat,« je povedal in tiste, ki so jo darovali enkrat, pozval, naj to čim prej ponovijo. Vse, ki šele razmišljajo o darovanju, pa je pozval, naj to storijo čim prej, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo morda sami potrebovali kri. »Slovenci moramo biti ponosni na krvodajalstvo. Krvi nam ni treba kupovati, ni se nam treba bati za preskrbo, in glede tega smo ena redkih držav v Evropi,« je dodal.
Vsak dan potrebujemo od 350 do 400 darovalcev.
Rekorder, vitez Zdravko Širec, je pojasnil, da je kri prvič daroval januarja 1976, od takrat se akcij udeležuje vsako leto trikrat ali štirikrat: »To mi je v osebno zadovoljstvo. Zato za to humano dejanje vseskozi navdušujem tudi mlade. To bom počel še naprej, ne glede na to, da se bom konec letošnjega leta zaradi starostne omejitve krvodajalske akcije udeležil zadnjič.« Predsednica RKS Vesna Mikuž je poudarila, da smo v 70 letih zgradili trdno, visoko in srčnosti polno krvodajalsko hišo. V Sloveniji je v registru 60.000 rednih krvodajalcev, od teh jih 60 odstotkov kri daruje vsaj enkrat na leto, skoraj četrtina pa trikrat ali štirikrat. »Vsak dan potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev in zaradi vseh, ki darujejo kri, Slovenija spada med tiste države, ki so samozadostne s krvjo. Kri naših krvodajalcev je pregledana, varna in takoj namenjena uporabi,« je dodala in spomnila, da smo 4. junija 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi (zato je ta datum obveljal za dan slovenskih krvodajalcev), 9. marca 1953 pa je na prvi terenski akciji v Zagorju ob Savi kri darovalo devet rudarjev. Tistega leta je organizacijo prevzel RKS in vzpostavilo se je brezplačno, anonimno in prostovoljno krvodajalstvo.
Krvi nam ni treba kupovati, ni se nam treba bati za preskrbo s krvjo, in glede tega smo ena redkih držav.
V zadnjih letih RKS za potrebe zdravstva organizira skoraj 1200 krvodajalskih akcij na leto, od tega je več kot 390 terenskih. Prvo terensko akcijo v koledarskem letu pripravijo 3. januarja, zadnjo praviloma 31. decembra. Ob tem predsednica Mikuževa poudarja, da so ponosni na veliko družino srčnih krvodajalk in krvodajalcev, ki pomagajo pri zdravljenju bolnikov in omogočajo, da številna življenja tečejo dalje. Zahvalila se je tudi transfuzijski službi, medijem, družbeno odgovornim podjetjem, šolam, športnim in številnim drugim društvom ter organizacijam in vsem prostovoljcem.
Ni čakalnih dob
Na osrednji sobotni proslavi v Veržeju je goste nagovorila tudi domačinka Silva Duh, podpredsednica RKS in predsednica območnega druženja RK Ljutomer. »Krvodajalstvo je danes pred velikimi izzivi, ki se jih bolj ali manj uspešno lotevamo. Dejstvo je, da ostaja kri edina stvar, ki je ne moremo umetno proizvesti kot druga zdravila, zato ostaja področje tako pomembno. Drugod opažamo upad zanimanja mladih za tovrstne aktivnosti, na srečo pri krvodajalstvu ne, in upamo, da bo tako tudi ostalo,« je dejala in pristavila, da so na tokratni akciji kri prvič darovali trije mladi. Župan občine Veržej Drago Legen pa je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da po letih premora zaradi epidemije spet gostijo krvodajalce, sploh ob visokem jubileju.
Sicer pa, kot je bilo slišati v Veržeju, je krvodajalstvo edina dejavnost brez čakalnih dob, najpogostejši pa sta krvni skupini A in 0; ljudi s tema dvema skupinama je skoraj 80 odstotkov, kri skupine B premore petnajst odstotkov ljudi, AB pa le sedem odstotkov. RhD-pozitivnih je okrog 82 odstotkov, RhD-negativnih pa 18. »V Sloveniji potrebujemo na leto okoli 95.000 krvodajalcev oziroma okoli 40.000 litrov krvi. Krvodajalstvo je edina dejavnost, kjer ni čakalnih dob, deluje 365 dni na leto, treba je samo poklicati in se naročiti,« je v sklopu praznovanja 70-letnice krvodajalstva dejal pristojni za krvodajalstvo pri RKS Boštjan Novak in se vsem, ki zavihajo rokav, zahvalil za neusahljiv vir varne krvi. Največji porabniki so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov, rakavi bolniki in tisti, ki jih zdravijo s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov. Pri srčni operaciji po navedbah republiškega Zavoda za transfuzijsko medicino v povprečju porabijo šest enot krvi, kar pomeni šest krvodajalcev, operacije rakastih novotvorb zahtevajo dve enoti krvi, zaradi komplikacij pri porodu se porabi pet ali več enot, pri presaditvah jeter celo do dvajset enot, pri ponesrečencih pa tudi do trideset enot krvi.
Zanimivo je omeniti, da se je v 70 letih organiziranega krvodajalstva v Sloveniji akcij udeležilo več kot 6,3 milijona krvodajalcev, torej za skoraj tri Slovenije.
