Darovanje organov: vsak lahko reši devet življenj
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje. Z njim nekomu omogočimo zdravljenje in življenje po naši smrti. Je gesta solidarnosti, znak človečnosti, zaupanja in notranjega miru, ko se odkrito soočimo z lastno minljivostjo in odnosom do soljudi.« S temi besedami v Zavodu Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant opišejo plemenito dejanje posameznikov, ki se odločijo za posmrtno darovanje organov.
1,5
odstotka prebivalcev je opredeljenih kot darovalci organov v nacionalnem registru.
Poudarijo še, da lahko samo en človek s tem dejanjem po smrti reši kar devet življenj. Zato je, kot nadaljujejo, opredelitev za darovanje eno najbolj plemenitih dejanj človeka. V Sloveniji darovanje načelno podpira 85 odstotkov ljudi, v nacionalnem registru pa je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev. »Do konca junija 2024 je bilo opredeljenih 16.333 ljudi (od tega 124 proti darovanju),« še dodajajo.
Po smrti lahko pri nas darujete srce, pljuča, jetra, trebušno slinavko in ledvice, za časa življenja pa le ledvico, in sicer med sorodniki in čustveno povezanimi osebami. »Vsak primer presoja etična komisija za presaditve. Tveganje za zdravje darovalca/-ke mora biti sorazmerno s pričakovano koristjo za prejemnika/-co. Ključno je tudi, da pri darovanju za časa življenja ne gre za prisilno darovanje, denarno nadomestilo ali druge oblike zlorab darovalcev ledvic,« poudarjajo na Slovenija transplantu.
Za namen zdravljenja lahko po smrti darujemo tudi tkiva in celice, in sicer roženico, kožo, kosti, hrustanec, vezi, ligamente, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile. »O darovanju odločajo okoliščine smrti. V skladu s slovensko zakonodajo je darovanje organov dovoljeno po potrjeni možganski ali cirkulatorni smrti,« pojasnjujejo v omenjenem zavodu. O možganski smrti govorimo, ko gre za nepovratno in dokončno odpoved celotnih možganov – obeh hemisfer in možganskega debla. Pri cirkulatorni smrti pa gre za nepovratno prekinitev krvnega obtoka in dihanja; najpogosteje je posledica dokončne zaustavitve srca.
Izjava varno shranjena
In kako potekajo postopki darovanja? Na Slovenija transplantu pravijo, da se začnejo šele po soglasju svojcev umrle osebe. »V primeru privolitve transplantacijski koordinatorji v skupno bazo Eurotransplanta sporočijo podatke o darovalcu. Sočasno na oddelku za intenzivno medicino zdravniki preverjajo primernost organov za odvzem, kar pomeni, da s preiskavami ugotavljajo, ali še dovolj dobro delujejo za opravljanje funkcije v drugem telesu.
Z darovanjem nekomu omogočimo zdravljenje in življenje po naši smrti.
Preverjajo tudi, ali spremljajoče bolezni darovalca (npr. okužbe, rakave bolezni ...) niso nevarne za prejemnika. Odvzem organov izvaja izkušena in posebej za ta postopek izurjena ekipa kirurgov in operacijskih medicinskih sester inštrumentark. Kirurgi so tudi tisti, ki v sklepni fazi ocenjujejo primernost posameznega organa za presaditev in preverjajo ujemanje med darovalcem in prejemnikom.«
Na zavodu še pravijo, da se za darovanje delov telesa po smrti lahko opredelite že za časa življenja. Edini pogoj je, da ste stari najmanj 15 let. »Vaša izjava se hrani v posebni elektronski zbirki podatkov, ki je zaščitena z najsodobnejšimi tehnološkimi varnostnimi sredstvi, ki jo upravlja Slovenija transplant,« pojasnijo in še, da je vpogled v elektronsko zbirko podatkov omogočen le pooblaščenim zdravnikom po posameznikovi smrti. Svojo opredelitev lahko pri pooblaščenih osebah Slovenija transplanta kadar koli prekličete.
