Davek na polomljene gozdove

LJUBLJANA – Žledolom leta 2014, podlubniki v letih 2015 in 2016 ter decembra orkanski veter so v pičlih štirih letih polomili skoraj 20 milijonov kubičnih metrov lesa. Samo žledolom je močno prizadel kar 51 odstotkov slovenskih gozdov, ki merijo 1,182.000 hektarjev, vse tri omenjene ujme pa okoli 70 odstotkov vseh gozdov. Po besedah Andreja Breznikarja z zavoda za gozdove se ujme niso dotaknile le gozdov na Obali in v Prekmurju. Tako je večina lastnikov ob velik del dohodka v prihodnjih desetletjih. Da se gozd obnovi v lepa drevesa, traja najmanj 30 let, na debelejše smreke je treba počakati 100 let. A zgodbe še ni konec. Prihodnje leto bo udarila še četrta nadloga; po orkanskem vetru, ki je podrl dva milijona kubičnih metrov smreke, se bo namreč podlubnik leta 2019 spet namnožil. Ta mesec oziroma do maja lastniki gozdov namreč ne bodo zmogli počistiti polomljenih smrek, ki so leglo za podlubnike, od koder bodo odleteli in okužili še vse druge smreke v okolici.


Marija Kolšek z zavoda za gozdove nam je pojasnila: "Predvidevanja so nehvaležna, toda že zdaj vemo, da bo podlubnik zaradi nedokončane sanacije letos ponovno udaril na območju Bleda in Slovenj Gradca ter Nazarij. V obdobju 2019–2022 pa bo glede na današnje stanje in zlasti decembrski vetrolom prizadel še štiri milijone kubičnih metrov smreke."

A kljub vsem tem dejstvom so poslanci sprejeli zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, ki pa škode zaradi naštetih ujm očitno ne upošteva, ampak ohranja nespremenljivi katastrski dohodek, kot da bodo kmetje oziroma lastniki gozdov v naslednjih desetletjih gospodarili z gozdom in ustvarjali dohodke kot doslej. Kot vemo, bodo zaradi naštetih ujm kmetje imeli od zdaj naprej le stroške sanacije, obnove, gojenja... davek na gozd pa plačevali, kot da bi normalno sekali.

Decembrska ujma

Oglasil se nam je 59-letni inž. Anton Ilc, kmet iz Goriče vasi pri Ribnici, ki je po očetu poleg kmetije podedoval 20 hektarjev gozda. "Za gozd je zares lepo skrbel že moj oče. Od nekdaj je bil naša zlata rezerva. Posekali smo samo v primeru obnove hleva ali hiše ali kakšne druge investicije.


Zato je bil lepo pomlajen." A decembrski vetrolom je Ilčevim prekrižal načrte: "V nekaterih predelih je gozd popolnoma uničen," pove Ilc, ki pozna nov zakon: "Poznam to. Naš gozd se bo morda obnovil v 50 ali 70 letih. Potrebni sta torej dve generaciji, da bo spet zdrav."

S polomljenim gozdom bo torej lahko gospodarila šele tretja Ilčeva generacija. Do takrat pa bodo tako Ilčevi kot vsi drugi plačevali davek na proizvodnjo gozda, ki je ne bo.

Katastrski dohodek za gozd je določen glede na rastiščni koeficient: od 0,20 evra do 40 evrov in glede na boniteto, ki ima lestvico od 5,02 do 80,38 evra. KD je seštevek obojega.

Niso jih uslišali

Toda poglejmo konkretno in vzemimo, da imamo srednje kakovostne gozd, na hektar bomo imeli 60 evrov KD. Če ga imamo 20 hektarjev kot Ilčevi, bomo imeli 1200 evrov osnove za KD gozda. Slišati ni veliko, toda če naslednjih 50 let nimamo v gozdu kaj sekati, čemu bi morali to plačati?

Kmetje so prek Kmetijsko-gozdarske zbornice sicer pred sprejetjem zakona zahtevali, da se kmetu oziroma lastniku KD odpiše za čas obnove gozda, sami so predlagali 30 let, kar je več kot korektno. Pa niso bili uslišani. Odpis KD za 30 let je mogoč le na podlagi individualne vloge, a le v primeru umetne obnove, ne pa naravne! Kateri lastnik malih parcel, za eno delovno mesto je potrebnih 50 hektarjev gozdov (!), bo umetno zasajeval gozd?


A vsa stvar je videti še bolj slaboumna, ko preberemo, da v primeru, da bodo lastniki godov prejeli subvencijo in materiale za varstvena dela v gozdu, denimo za preventivna in zatiralna dela pri podlubnikih, npr. lupljenje, kurjenje sečnih ostankov in lubja, varovanje sadik pred divjadjo in podobno, se bodo prejeta sredstva štela v dohodninsko osnovo.

Večina lastnikov gozdov v Sloveniji se zaradi majhnih parcel s tem ne bo ukvarjala, saj nimajo volje izpolnjevati gore papirja za male gozdne parcele, ki so bile vedno le zlata rezerva na kmetiji. In tako državi plačevali za nekaj, česar na noben način ne morejo koristiti. Plačevali bodo torej davek na polomljeni gozd, praktično tako kot oni drugi za zdrav gozd. A KD polomljenega gozda ni problem le sam po sebi, temveč posledično močno vpliva na socialne transferje, socialne podpore, cenejši vrtec..., saj se lahko zgodi, da bo lastnik prav zaradi gozdnega KD na prazen gozd plačeval dražji vrtec!