PRVAK

David s pionirsko zmago utišal dvomljivce

Kozinc je postal prvi domači prvak na festivalu modre frankinje. Ocenili so 66 vzorcev.
Fotografija: Prvak David Kozinc! FOTO: Rok Petančič/Provino
Odpri galerijo
Prvak David Kozinc! FOTO: Rok Petančič/Provino

Najtežje je biti prerok doma. To so izkusili številni vinarji, ki z rahločutnostjo skrbijo za trto in pridelujejo modro frankinjo. Od minulega četrtka pa se začenja novo štetje za vinarje iz Posavja, saj je 35-letni David Kozinc iz kraja Dolnje Impolje s svojo modro frankinjo kot prvi domačin postal prvak festivala modre frankinje!

Pri prvaku je bila gneča. FOTO: Drago Perko
Pri prvaku je bila gneča. FOTO: Drago Perko
»Ljubezen do zemlje, trte in vina, globoka povezanost z naravo in želja po ustvarjanju so nas pripeljale do začetkov nove vinogradniško-vinarske zgodbe. Počasi, vendar hrabro in ponosno smo stopali novim izzivom naproti. Nenehno v vinograde in klet vnašamo novo znanje, nove ideje in tehnologijo, kar se izraža v visoki kakovosti vin,« pove 35-letni David. »Zmaga na tem festivalu je resnično poseben občutek. Smo kot prvi vinarji iz tega okraja, ki gosti festival, da smo zmagovalci. Najtežje je prepričati in osvojiti domače ljudi, tudi zato smo tako čustveno sprejeli novico, da smo zmagali. S tem uspehom pa smo pokazali tudi tistim, ki so dvomili, morda pa bodo zdaj malce drugače gledali na nas,« ponosno, pa še kako upravičeno pove David, ki smo ga obiskali na njegovi stojnici, kjer je v idiličnem okolju sevniškega gradu prejemal čestitke. Kot otrok je pomagal očetu, 700 trt so imeli. Pred 20 leti so naredili potezo in zasadili 4000 trt, danes jih imajo 36.000 na osmih hektarjih. »Tamle čez Savo za tem gozdom,« z besedo in roko pokaže, kje neguje trto in prideluje grozdje. »Sprva je bilo tistih 700 trt bolj za šport, za hobi, kot pri večini Dolenjcev,« se spominja začetkov, danes pa sta vinogradništvo in vinarstvo pri njih kar način življenja. David je zaposlen doma, pomaga mu marca upokojeni oče, ni izključeno, da se zelo hitro doma zaposlita še žena in mama. »Modro frankinjo imamo v različnih slogih, tokratna zmagovalka iz leta 2017 pa je najmanj zastopana. Veliko več premoremo penečih se vin, ki postajajo paradni konj, tu so še roseji in mirna vina,« opiše, kar premorejo in pridelajo. »Z vsemi vini smo prisotni v Sloveniji, kjer smo sposobni vse prodati,« pove, nekaj steklenic modre frankinje pa je šlo tudi na tuje.

Priznanja za najboljše

Modra frankinja FOTO: Drago Perko
Modra frankinja FOTO: Drago Perko
Stroka je imela zahtevno delo. Desetčlanska strokovna komisija je ocenila 66 vzorcev modre frankinje. Komisijo je vodil Robert Gorjak (mednarodno uveljavljeni in priznani vinski poznavalec ter publicist), podelili pa so še nekaj priznanj. Zlato priznanje v kategoriji predikatov so podelili belokranjski Vinski kleti Prus, srebrno hrvaški vinariji Feravino Osilovac, d. o. o., bronasto Hiši frankinje Kerin iz občine Krško. V kategoriji penin je zlato in srebrno priznanje prejel David Kozinc iz sevniške občine, med roseji pa je zlato in srebrno priznanje dobil Andraž Rumpret s kmetije Karlovček iz občine Šentjernej, bronasto Vina Kozinc. Zlato priznanje za modro frankinjo letnik 2020 je prejel Bogdan Dular iz Kostanjka v krški občini, srebrno Vina Mramor s Kozjanskega in zlato Sevničan Stane Možič. V kategoriji starejših letnikov in barrique je najvišje število točk prejela modra frankinja, letnik 2016, Marjana Jeleniča s kmetije v Jablancah v občini Kostanjevica na Krki, srebrno priznanje za modro frankinjo 2017 Vino Kozinc iz sevniške občine, bronasto pa modra frankinja eminent, letnik 2018, KZ Šmarje, z. o. o., Hiša vin Emino iz Šmarij pri Jelšah. Ob tem se je v Gostilni Repovž v Šentjanžu odvil še kulinarični del konference, ki so jo sooblikovali ekipa iz prekmurske gostilne Rajh, Repovževi in vinarja Janko Kobal ter Uroš Valcl iz kleti Marof vsak s svojimi modrimi frankinjami. »Ponosni smo na zmago v kategoriji rosejev,« je povedala Anja Rumpret s Kmetije Karlovček, njene korenine pa segajo v leto 1800, ko so se na kmetiji ukvarjali predvsem z živinorejo in pridelavo mleka. V stavbi, kjer je danes trgovinica, je bila včasih namreč tudi zbiralnica mleka. Danes premorejo 20 hektarjev vinogradov.

Pozeba naredila svoje

Renata Kuhar je opisala, kaj se dogaja na gradu. FOTO: Drago Perko
Renata Kuhar je opisala, kaj se dogaja na gradu. FOTO: Drago Perko
»Letnik 2020 ni dal od sebe, kar bi si želeli. Mogoče je kriva pozeba. Hkrati moramo vedeti, da je modra vino, ki mora dozoreti. Tudi zato so starejši letniki dosegli mnogo višje ocene kot mlajši,« pa je s strokovne plati svoje dodal Andrej Bajuk, vodja enološkega laboratorija v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. »Vinska dežela Posavje je primerna za pridelavo modre frankinje, ki je sorta, ki zahteva tehnološko znanje in vztrajnost. Sem sodita tudi biološki razkis pa zorenje v sodu, a le toliko, da je sod kot začimba, ne sme pa les prevladati v okusu. Pri par vzorcih se je letos to zgodilo,« dodaja Bajuk.

»Modra frankinja je iz grajskega vinograda, kjer imamo 500 trt. Nastal je v letih 2006 in 2007 na pobudo štirih vinogradniških društev Sevnica-Boštanj, Malkovec, Šentjanž in Studenec,« nam pove Renata Kuhar, turistična vodnica na sevniškem gradu, kjer so v teh dneh ponosni na modro frankinjo iz leta 2019, imenuje pa se Grajska kri. So pa v Sevnici ob imenovanju Donalda Trumpa za predsednika ZDA, Melania Trump, po rodu iz Sevnice, pa je postala prva dama, stopili skupaj štirje vinarji: Kozinc, Kobal, Kerin in Mastnak, dali od sebe najboljše, kar imajo od modre frankinje, in ustekleničili 2000 steklenic elitne modre frankinje, imenovane First Lady. Na gradu se je ta večer dobro jedlo, za kar je poskrbela domača restavracija Ajda, ki sta ji dušo vdihnila zakonca Nuša in Bruno Vidmar

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije